izbo (1.096)

Kaj, Francka, ali si že pijana? - Pojdi v	izbo!	- Francka se okrene proti levi.	A
na mizo jih daj! Francka gre; on zakliče v	izbo	za njo.Še eno čašo - ne bom sam pil!	A
me, preden grem v krčmo! FRANCKA pride v	izbo	: Nič ne bodi hud!Saj ni treba, da bi sedel	A
glavni vhod; zadaj odprte duri v nadučiteljevo	izbo;	na levi okno, pisalna miza pred njim; sredi	A
nanj: Kam bi z grehom? NADUČITELJ: V mojo	izbo.	Pod klop ga zvrnite in tudi s plahto ga zakrijte	A
se kdo ne spotakne óbenj. Komar s culo v	izbo;	nadučitelj gleda za njim NADUČITELJ: Brata	A
Tava v zmotah ... NADUČITELJ odide v svojo	izbo.	KOMAR gleda za njim: Brata bi izdal; zoper	A
skromno. Zadaj vhod, na levi zástor v materino	izbo;	na desni okno, pod njim velika miza, polna knjig	A
Počastili ste me, da ste prišli v to mojo siromašno	izbo;	ali rad bi vedel, čemu te zgodbe. ŽUPNIK	A
v tem hipu se odpró duri. PISEK stopi v	izbo	široko in nerodno: Pozdravljeni!Živeli!	A
v posebno sobo; na desni male duri v domačo	izbo	krčmarjevo; mize in stoli, ob steni klopi; v	A
zdrava in samá, se bova obadva smejala. V	izbo	stopi kmečki fant, séde široko za mizo v ozadju	A
KALANDER proti Komarju: Kaj pa ne stopiš v	izbo?	Stoji tam in gleda, kakor birič!	A
tudi bogata. Zato so jo sorodniki zaklenili v	izbo	in so ji rekli: ”Nikar ne hodi na cesto, da	A
strah me je te noči. JERMAN: Zakleni se v	izbo,	name se spomni ob večerni molitvi, pa se bodo	A
s teboj! K a l a n d e r potrka in stopi v	izbo	KALANDER: Ne zameri, gospod; ampak podnevi	A
vseh duri na desni, na levi in zadaj, vodi v	izbo	par stopnjic. Zadaj nekoliko na desno, so široka	A
obraz človeka, ki gre mimo. Na levi so duri v	izbo	Jakoba Mrve, na desni v izbo Nine in njene matere	A
levi so duri v izbo Jakoba Mrve, na desni v	izbo	Nine in njene matere.- V ozadju, v levem kotu	A
v ozadju se odpró, samo toliko, da pogleda v	izbo	kuštrav, staríkast, bolan obraz	A
tistem hipu se je oglasilo in ko sem stopil v	izbo,	je ležala roka ob zidu, obraz pa se je smejal	A
klobuk visí postrani; stojí na pragu, gleda v	izbo:	Ne še? POLJANEC: Ni je.	A
Še je žganja. Stopi hitro v svojo	izbo	na levi. POLJANEC tiho: Tudi on se bojí	A
MATI: Novljan! NOVLJAN pogleda v	izbo.	MATI: Pojdi do stopnjic, visoko vzdigni	A
komedije! Prime jo krepko za roko, Nina stopi v	izbo.	- Dolinarju: Kaj bi ti rad?	A
v štacuno, zadaj na levi zagrinjalo v domačo	izbo,	na levi vrata na hodnik in na stopnice, ki vodijo	A
troje stopnic drži do vrat. Na desni so duri v	izbo	Vide in njene matere.Na levi se pozorišče poglobi	A
pozorišče poglobi kakor v posebno zelo tesno	izbo,	z zastorom oddaljeno; tam je visoko tik pod	A
MRVA: Nisem je našel. Stopi v	izbo.	DAMJAN: Saj sem vedel, da ne pojde ponjo	A
vseh vreden! Kadar se nagne dan, stopi v to	izbo;	že slišim voz na klancu in voznikov bič.Pride	A
vhod iz veže, zadaj, za stopnico višje, duri v	izbo,	na desni okno.V ozadju: na levi velika peč s	A
Dolgo in čvrsto nit! Županja v	izbo.	UČITELJ: Kaj bi z nitjo?	A
ŽUPAN ženi: Prinesi brinjevca. Županja v	izbo.	Je že takó, cenjeni Kankordat s Francoskega	A
nenadoma odpre; v oknu se prikaže Peter, skoči v	izbo.	Zlodej se vzpné preko mize, pogleda, ter se sključi	A
usta, nato županji: Saj grem! ŽUPANJA: V	izbo!	Župan zbeži v izbo.	A
ŽUPANJA: V izbo! Župan zbeži v	izbo.	ŠESTI PRIZOR	A
Pa kjé bi jemala, kjé bi iskala? PETER: Le v	izbo,	o mati, le v izbo! ŽUPANJA se pokriža, zavzdihn	A
kjé bi iskala? PETER: Le v izbo, o mati, le v	izbo!	ŽUPANJA se pokriža, zavzdihne ter gre v	A
izbo! ŽUPANJA se pokriža, zavzdihne ter gre v	izbo;	svečo pusti na mizi. SEDMI PRIZOR	A
blagó, žido in žamet, in pregleduje; kajti v	izbo	lije mesečina v širokem potoku.Peter je golorok	A
prestrašen krik in zlodej skoči skozi okno v	izbo	ZLODEJ: Mir in blagor tej hiši! PETER	A
pokaže proti oknu, Petru: Glej tam - kdo gleda v	izbo?	Nekdo se je bil nagnil z bradato glavo skozi	A
PETER: Župan, kako stopi spodoben človek v tujo	izbo?	ŽUPAN se odkrije in pokloni: Pozabil sem	A
v srcih najinih! Duri se burno odpró; v	izbo	plane razcapan mlad človek, ves zasópljen	A
PETER vzdigne špansko steno, da bi predelil	izbo:	Kontrakt je torej napisan in podpisan; tebi	A
beži moj mračni sin pred to svetlobo, v samotno	izbo	svojo se zapré,zagrne okna svetli solnčni luči	A
Paris odide. Hé, luči v mojo	izbo!	No, vraga mi, tak pozno je že, da bi lahko rekli	A
ne znam kaj. Pojdi. ZORISLAVA Idi z njo v	izbo.	Grozdani dajaj dobre svete ali, kar je le pametnejše	A
Sedaj ne. Odide v	izbo	skozi srednje duri. DEVETI PRIZOR TUGOMER	A
zagleda GROZDANA Neklon, Neklon! Ti, v to	izbo	prideš, a se pri meni niti ne oglasiš?Čakaj	A
pot pri ženskih precej strmoglav z ženitvijo v	izbo	priti. Počasi se me mora privaditi.	A
Svétel dan mu sije skozi ôkno, Krasno jutro v	izbo	se smehljá mu, Jasno jutro, déte vesne mlade	A
dobím o poletnem večeru in h luči nesem jo v	izbo	vesel -- 'zgíne kot misel ji blesk. Moder	A
svojo ljubo, revno mater?“ Tiho, tiho stopi v	izbo,	žalost slika njemu lice; nad posteljo	A
stopnícah sveti njemu Rozamunda; luna gleda v	izbo	krasno - tla namaka vroča kri ... In zapró	A
zapihljá, na lipi listje šepetá, -- pa v	izbo	stopiva temnó, ne čuje naju tam nikdó ...	A
nagne mlado ji glavó. Saj sem svaril te: v	izbo	malo Zakleni, serce! se z menó; Med tuji svet	A
padel z edine skupne postelje, vtaknila nos v	izbo,	je menila, da je v ciganskem šotoru lepše ko	A
zdravnik) je rekel v zadregi. »Stopite kar naprej v	izbo!	« Na vratih v izbo me je vrgel nazaj neznosen	A
»Stopite kar naprej v izbo!« Na vratih v	izbo	me je vrgel nazaj neznosen vzduh, ki je bil	A
ogrožena uda oživela. Gospodarju sem naročil, naj	izbo	prezrači; starka mi je postregla s toplim mlekom	A
enourni pripravi sem okoli polnoči stopil v	izbo.	Majhna okajena svetilka je brlela na mizi.	A
kave; župnik . /\ .. stran 104 . \/ je odšel v	izbo	in se kmalu vrnil s popolnim uspehom. Zakonca	A
stropu, se dvigne na komolec in se okrene v	izbo.	Lice mu je pomečkano, zabuhla veka zgubana, a	A
nema. Zravnala se je in prav počasi stopila v	izbo.	Sin je sedel pri klopi.	A
ki je bil skoraj ukazujoč: - Nesite ga v	izbo!	Mongoli, ki so razumeli njeno kretnjo	A
strešnica je stopil v vežo, široko odprl vrata v	izbo	in potem obstal pri stopnicah.Za njim je skočil	A
proti peči. Prekleta strešnica je stopil v	izbo	in se zbegano oziral zdaj k peči, zdaj k mizi	A
- si je rekla in se nepremično zamaknila v	izbo.	Jernej je ležal na tleh in je bil videti še	A
in roko, zbrala svoje moči in sama stopila v	izbo.	A ni obstala pri vratih.	A
najprej so prignali Justino in jo pahnili v	izbo.	Mati jo je potegnila k sebi.	A
je zagolčal Prekleta strešnica in se vrnil v	izbo.	Temnikarica se je počasi pobrala, nepremičn	A
Povzpel se je do okna. Mesečina je razsvetljevala	izbo.	Bilo je svetlo kakor podnevi.	A
V hiši je nastalo vpitje. Otroci so drli v	izbo.	Stari Jakob se je v spodnjih hlačah prikazal	A
je zagodel Jakob. Vojaki so se preselili v	izbo.	Ko se je zmračilo, so prinesli slame in si postlali	A
kuhinjo, toda kuhinja je bila prazna. Odprl je v	izbo.	V zdiču je sedel oče Jakob in rezal krhlje.	A
konji pravzaprav kaj iskati: hleva nima, pod	izbo,	kjer so včasih imeli kravo, pa je pretesno.	A
vstali in šli pobirat sadje. Žef je stopil v	izbo,	ko je oče Jakob pravkar vstal iz svoje čumnate	A
Jakob je sedel na stopnicah, ki so vodile v	izbo,	tiščal palico med nogami in strmel v tla.Tudi	A
obraz. Mati jo je objela in jo skoraj odnesla v	izbo.	Pismonoša je nepremično obstal pri stolu	A
nemirno vrtel po hiši. Šel sem iz kuhinje v	izbo,	iz izbe spet v vežo, nato po strmih majavih	A
odjadral proti Oblakovemu vrhu. »Pojdiva v	izbo,	« je rekla teta. Njene besede so me neprijet	A
toda nič drugega ni kazalo. Šel sem spet v	izbo.	Ko se po dolgih letih vrneš domov, te gledajo	A
Razkazal mi je pogorelo hišo. Peljal me je v	izbo,	kjer si je uredil svoje domovanje: očrnele stene	A
ptice. Nato se je takoj prihulil, stopil v	izbo,	potegnil izza omare prastaro lovsko puško, pihnil	A
namerava še nekaj reči, zato se je podvizal skozi	izbo	in skozi vežo.Na dvorišču se je Kadetka igrala	A
zato je stopil k njim v kuhinjo. Pob je šel v	izbo,	odložil nahrbtnik in sedel k peči.Toda mama	A
stopil v sobo k mami, da se je kmalu spet vrnil v	izbo	in harmonij se je spet oglasil.Zdaj je dokaj	A
še preteklo zimo, ko se je včasih privlekla v	izbo	in se spravila v zapeček.O mraku so se otroci	A
kako je oče šel iz sobe, kako je šel skozi	izbo	v vežo in nato po stopnicah.Počasi je odprl	A
- Le tiho bodita ... Stopili smo v	izbo.	Vrata v mamino sobo so bila široko odprta.	A
res tiho. Oče naju je počasi potisnil nazaj v	izbo	in zaprl vrata mamine sobe.Stegnil je levico	A
Poribala sva jo pri žlebu in nato odnesla v	izbo.	Pogrnila sva po njej mojo žimnico in pod žimnico	A
obeh strani, brez besede stopali skozi vežo v	izbo,	z vejico zelenike pokropili mamo, obstali nekaj	A
in namočila rjuhe. Ko smo izpraznili sobo in	izbo,	ko smo sneli uro, stenske podobe in fotografije	A
pahnil na klop pred hišo, ostale pa je peljal v	izbo,	jim molče pokazal mizo, postavil prednje steklenico	A
zakuril peč. S kakšnim veseljem smo se preselili v	izbo	in sprejeli prvi zakurjeni dan!Ležali smo na	A
kave, ki jo je sam skuhal. Povedal je, da so	izbo	zasedli oficirji in v njej namestili svoje	A
na skedenj in v hrame, mama v svinjak in v	izbo,	kjer je skozi okno zlivala vodo na ogenj, ki	A
v skledi, - je odgovorila mama in odbrzela v	izbo.	- V skledi? -	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani