Na blazini pod pečjo sedita Peter in Jacinta. Jacinta je zelo pisano oblečena, in premalo; gole roke ima, gol vrat, in lasé spletene v dolgo kito; v naročju imá različno blagó, žido in žamet, in pregleduje; kajti v izbo lije mesečina v širokem potoku. Peter je golorok; z veliko skrbjo prižiga svečo; prižgé jo ter jo postavi blizu duri na nogo prevrnjenega stola JACINTA: Zakaj, o dragi, si prižgal to svečo, ko sije skozi okno beli mesec in v srcih najinih velika luč?