iti (8.435)

MATIČEK To pak že kaj pomeni. NEŽKA Moram	iti;	moj bodi, Matiček.Misli na to, kar imaš storiti	A
In še danes! Hoče	iti,	v tem pride Nežka in zad obstoji. MATIČEK	A
zunaj: Ni davno tega, kar sem jih videl noter	iti;	govoriti moram z njimi. BARON Se nimam nikamor	A
sicer pak ‒ BARON Vse zastonj ‒ fant mora	iti!	ŽUŽEK Zavoljo otročarije?	A
zdaj kmalu, brez vsega odlašanja v Ljubljano	iti.	Ti, Matiček, pusti kobilo napreči ‒ k Tončku	A
TONČEK Matiček, ti si pozabil, da moram skoraj	iti.	MATIČEK Res je, in ti bi rad tukaj ostal?	A
po klešče stopiti. Storí, kakor da bi hotel	iti	in zopet nazaj pride.Ampak da bo vse ostalo	A
ostalo, kakor je, boš to dobroto imela z mano	iti.	Na tako vižo ne bo smeha in ne bo pohujšanja	A
se; nič ne čakaj! TONČEK Kje pak hočem ven	iti?	NEŽKA Jaz ne vem; al iti moraš!	A
Kje pak hočem ven iti? NEŽKA Jaz ne vem; al	iti	moraš! TONČEK Kadar pak nikjer ven ne morem	A
GOSPA On ni nič grešil, nič ‒ on je hotel	iti;	ampak jaz sem ga nazaj klicala. BARON ves	A
dolgo, da se bo moja nedolžnost skazala. Hoče	iti.	NEŽKA ga odzad pocuka, da se okoli obrne	A
ne bodo našli. GOSPA On mora v Ljubljano	iti,	ni drugači.Zakaj po tem, kar se je zgodilo,	A
NEŽKA Res je, saj bi jaz tudi ne hotela dol	iti.	Al na tako vižo se zopet ne bom možila ‒ GOSPA	A
Poberi se! Hoče	iti.	NEŽKA se na kolena vrže: Za božjo voljo	A
Kaj ga pak že dekletu ne privoščiš? Hoče	iti.	BARON Ne boš tukaj ostala?	A
NASTOP Matiček, Žužek Matiček hoče za onimi	iti,	pak ga Žužek nazaj drži. ŽUŽEK Matiček,	A
Gašper! BARON Al vas hudič moti? Hoče v utico	iti.	ŽUŽEK Naj mene pusté, vaša gnada.	A
takega šuma ne delajta! Moramo od hiše proč	iti	tako dolgo, da ura pride. GLAŽEK Jaz bom še	A
dva bokala tega dobrega! ANŽÈ Hočem s tabo	iti,	če se sama bojiš? MICKA Nič se ne bojim.	A
Nikoli ni prepozno. Zdaj pa moram	iti	...Saj se rad pogovorim, ko vsi spijo.	A
BARBARA: Ostani. Ni ti treba	iti.	TRUBAR: Moram.	A
Sonja? KLEMENT: Ni vam treba	iti,	gospod.Tokrat bom šel jaz.	A
TRUBAR: No, dajmo, Marija, Trubar mora spet	iti.	MARIJA: Gospod, ali vam bodo kaj hudega	A
kaj vam pravi Pavel! Saj jaz sem pripravljen	iti	v zapor, in ne samo to, tudi umreti, v Jeruzalemu	A
VOLODJA: Le mirno. Nima več kam	iti.	Že dolgo gre, kamor gre .	A
lenuh! Čez glavo v dolgeh, a na letovišče mora	iti.	Koliko ceneje bi spal doma!	A
sam, postrežnice ni doma, ampak potlej morate	iti.	KOS Kaj bomo mi potlej storili, to je naša	A
naredi šobo in izgine. LENČKA Saj moram res	iti.	Vstane. URH jo prime za roko.	A
spravlja denar: Kadar hočeš. Sedaj moram	iti.	Martin, ali še ne greš?	A
sliši vsega tega? Če je pošten, bi ti moral	iti	izpod nog. Dela naj, kaj se pa klati in se obeša	A
Izpije. Sedaj pa moram	iti.	FERJAN Ali se bojiš Katre? SIRK Primojduha	A
vse tekoče projekte. Punce v pisarnah hočejo	iti	na dopust, delavci se pa tudi peklensko potijo	A
Jih prime, in kar odfrčijo. Bi res morala	iti	k tem njihovim ženskam na intenziven tečaj,	A
ga nenadoma objame. O Novljanče, ti ne smeš	iti	stran!Blago mi je pri srcu kadar te vidim.	A
obednice. FRANCELJ: Oče, jaz še ne maram	iti	spat. KANTOR: Kar precej!	A
iščejo, dojko kolnejo, vse je narobe. Streč moram	iti:	prosim Vas, pridite nemudoma. GROFICA CAPULET	A
Petelin. Kar mimo nobene čedne ženske ne more	iti,	da bi se ob njo ne obregnil. FRANCELJ Je pač	A
besedo ne ide, to sem izkušal. Z zvijačo mora	iti,	in kar zvijača in prevara ne da, naj naš gospodar	A
da je moja? Zakaj ne morem prezirno mimo nje	iti,	kakor ona hladna ide mimo mene?Zakaj mi vsa	A
njega, ki mi jo je iztrgal, in njo, ki ni hotela	iti	za menoj.Črtil sem jo, a nisem je mogel pozabiti	A
Čudno, da ga ni tu. Videl sem ga sem	iti.	‒	A
šla k pokoju? GROZDANA O je, jaz moram tudi	iti,	sicer je huda. Zdrav ostani, a kmalu pridi,	A
pustim te proč, pri meni bodi. NEKLON A moram	iti,	moram.Daj, poljubi me in zopet pridem.	A
A jeli misliš, da moremo brez skrbi na mejo	iti	na dogovore brez vojske? Kolikor so Franki iz	A
A me bodo videli, srce. Moral bodem k njim	iti,	da se o miru dogovorimo.Tako pravi Tugomer.	A
VERONIKA Kaj pa je, oče? DESENIČAR Proč hoče	iti.	VERONIKA Janko?	A
nas ostaneš. Ali če ne ostaneš rad, če hočeš	iti,	smeš in moreš iti; jaz te ne zadržujem prav	A
ne ostaneš rad, če hočeš iti, smeš in moreš	iti;	jaz te ne zadržujem prav nič. JANKO s tresočim	A
da li ostanem ali grem? Potem bi pač moral	iti,	Veronika. VERONIKA Tega nisem rekla, da mi	A
bratranec. JANKO Če me pošiljaš proč, moram	iti.	Odide.	A
DESENIČAR Precej bo oboje tu ‒ Ivan! A moram sam	iti!	FRIDRIH Najprej vina, potlej hčer.	A
Jezus! Saj jaz nisem hotela proč iz grada	iti,	le tu, le zdaj od vas, ker glava mi je polna	A
svetom svojo, pripravi . / . / stran 38 . / se	iti	še danes z menoj na drug grad, k dobrim ljudem	A
Celje k njemu. . / . / stran 51 . / Pusti me	iti,	Fric, videl bodeš, kadar bode izvršeno, kako	A
ostali tukaj pri vas? Skozi okno sem videla	iti	nekatere po hribu doli, ali očeta še ni. Pečarica	A
Naši hribje so lepi. Jaz bi ne mogla	iti	odtod.In tudi ne pojdem.	A
Oh, rad bi napótil se v góro, Da znam le kód	iti	in kám!« Šumí jim nad glavami lipa, Presladko	A
rad bi ga rešit šel v góro, Ne znam le, kód	iti	in kám.« Šumí jim nad glavami lipa, Presladko	A
Takój ti odrinem na pót, Iskát Matijaža čem	iti;	Povédi, kám grem naj in kód!« III.	A
prisézam: Umrjem vam rajši stokrat, Ko énkrat še	iti	na tlako, Le énkrat h gospôdi še v grad!‒«	A
ljubem vabilu, ker vem, srce plemenito imate, a	iti	ne morem in iti ne smem, med svoje predrage	A
vem, srce plemenito imate, a iti ne morem in	iti	ne smem, med svoje predrage mi brate. Različne	A
zapustiti ravne tratice, gore, ko že mora daleč	iti	v večno, dáleko morjé. Po visokih, prostih bregih	A
povabi v svate. Sej vem, de mora vsak umret′, in	iti	vsak k pokóju, na postlji ali v bóju, potrta	A
poznajo.” Učenec “O srečne rovte! v vas me	iti	mika: al se bojim, pri róvtarji, pri kméti,	A
pride; ker so vasi bile mu krog neznane, z menoj	iti	želi, ker noč postane. Doma očetu, meni razodeva	A
molk, taka prazenj obdajali dosti nas ‒ treba	iti	narazen, nam pusto je in dolgčas! Zopet luč	A
svobodno pot! Cel svet bil tak prazen, treba	iti	od tod. Ah, prostost vsemogočna!	A
kaj vse počeli so z menoj ... Kako lepo bilo bi	iti	za teboj, v dolenjskih hribih pasti kakor ti	A
pregnati, ne odbiti. Poskušam marsikaj, a noče	iti.	Ljudem se zdim odmaknjen in prismojen, a rad	A
Oklepamo se tega »biti«, čeprav nekoč bo treba	iti.	V.	A
važno - pred vrati sem. Odpreti jih moram in	iti.	Zunaj je noč. žarek moje svetilke ne seže tja	A
koliko nas gre, kam gremo, zakaj gremo moram	iti,	da skočim za njimi čez steno, ali da se iz mene	A
. stran 47 . \/ Pustite me Pustite me	iti	samo čez polje ne kličite me in ne sprašujte	A
smejal še bolj in me ne bi pustil. Jaz pa moram	iti	sama čez polje. Utelešeni smo v vsem in v vseh	A
da sestavimo svojo podobo. Zato me pustite	iti	samo čez polje, ne kličite me in ne sprašujte	A
stražnikov. Mi gremo in umremo, ali moramo	iti,	poniževani, ubiti, in prav je, da imamo mnogo	A
bojim se za viteštvo tvoje, jaz ne bojim se	iti	na križ! Jaz se bojim le pasti pred tabo, tiste	A
. / stran 331 . / Sem mislil s′noči v vas	iti	Sem mislil s′noči v vas iti, pa je b′la meglica	A
mislil s′noči v vas iti Sem mislil s′noči v vas	iti,	pa je b′la meglica v jezeri, megla, megla v	A
vstat′, bi moral zdaj za vas skrbet′, pa moram	iti	v svet. Oj, srečno, bratje in sestre, podajte	A
imam. Treba ni, treba ni k ljub′ci moji v vas	iti,	jaz že sam, jaz že sam ljub′co svojo rad imam	A
ostajajo, odhajajo in veš zakaj so mogli priti,	iti.	Kako lepo je biti ženska!	A
Je moja smer dozdevna in brezglava? Ni treba	iti	na mostove dvižne ‒ glasi ljubezen se kakor	A
Deček steče k bratu: »Janez, Katra hoče	iti.	Pridi hitro!«	A
Pridi hitro!« »Kam hoče	iti?	« »Uiti hoče.	A
so se tresli.« . /\ .. stran 35 . \/ »Moramo	iti,	« je tedaj rekel Bruno.A nihče se ne odmakne	A
kakor da se jim noge upirajo, a morajo vendar	iti.	Zadnji je Sergij, zato je Lojzek zraven njega	A
ponižno gorela petrolejka. »Nikamor ne bo moč več	iti,	« je rekla mama. Papá je molčal.	A
dotlej čisto nedolžna noga. Zdaj bi moral	iti	proti izhodu, a spet odlašam kakor spodaj, ko	A
modrikastimi penami na ustih in na podbradku. Moram	iti,	da odneseva še poslednje, si je rekel in pomislil	A
pa mlahavo veslajo po prašnih tleh.. Moram	iti,	si je rekel, a obenem si misli, da jih ne bo	A
Tedaj se je zdrznila. »Morava	iti,	« je na mah v zadregi rekla. »Da,« je rekel,	A
predvsem, ker mornar najbrž prav zato noče	iti,	ker hoče prej vedeti, kako daleč je tista soba	A
Riko, oprosti, a jaz grem. »A zdaj moram	iti,	« je rekel. »Tudi jaz grem,« je rekel Riko.	A
A je ne bo. Srečati jo na obrežju in	iti	z njo na pomol kakor poleti.A ne bo nič.	A
kar naprej in naprej hripava. Ne, tako ne more	iti,	tako ne bo šlo,« je rekla in sunkovito odkimavala	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani