isti (26.487)

tvoje oči so ga videle, ta usta dihala ž njim	isti	zrak, te noge šle čez prag, ki ga je tudi on	A
Mogoče še prav pride. MAREK:	Isti	si ... še zmeraj se preveč hecaš. DEDAL:	A
4.	Isti	prostor zvečer.Zdaj je v njem že risalna deska	A
12.	Isti	prostor.Jutro.	A
tistih figur. DEDAL: Važno je, da je špil	isti.	MAREK: Ta pa ni, se mi zdi.	A
DEDAL: Je. Zmeraj je	isti.	Jaz sem moral priti drugič noter, da sem to doumel	A
Poglej mene. Je to še zmeraj	isti	obraz, je to še zmeraj isti človek? Je.	A
Je to še zmeraj isti obraz, je to še zmeraj	isti	človek? Je.	A
izmika, da se posmehuje. DEDAL: Obraz je res	isti,	samo uniforma je druga. MAREK: A tako?	A
rit. Projektor, ki ga uporablja Janko, je	isti,	s katerim so nekoč gledali načrte za VE KA PE	A
Že zaradi epopeje. Poglej nas, še zmeraj smo	isti,	ni še ugasnila iskra v nas. DEDAL: Moj prijatelj	A
je naš milostni kralj Ferdinand disputacije v	isti	cerkvi pred istimi verniki že zdavnaj prepovedal	A
Stanovi se ne bodo udeležili maše v stolnici. Ob	isti	uri je pridiga gospoda Trubarja v špitalski	A
nenadoma izpljune vodo Trubarju v obraz) Vsi ste	isti.	Lutrovci in papisti.	A
4.	Isti	prostor.Klement, Gregor.	A
pri delu, na shodu, v kavarni -- vedno en in	isti	obraz: na čelu pečat lenobe, v očeh izraz zaspanosti	A
in tega ne razumeva: kako je mogoče, da se v	isti	osebi pogosto družita visok duh in nizka nagnjenja	A
Soba.	Isti.	Skromno pogrnjena svatovska miza.	A
4.	Isti.	Volodja stoji pri vratih in pogleduje ven.Ljubica	A
igrati svoje tri note, obupno ponavlja en in	isti	valčkov ritem, niti za ton ga ne zviša ali zniža	A
mi torej zaveznica, gospodična! Iste želje in	isti	nameni sklepajo zvesto prijateljstvo. Osmi	A
prerokujeta slabo vreme. ČUREN Brez pomena;	isti	meh za jok in smeh. Kvečjemu pohleven dežek	A
Mami ... Še	isti	hip so se izravnale vse krivice in pozabile	A
slišim, kadar me pokličeš, in tvoj glas je še	isti.	Ostala si prav takšna, kakor si bila tedaj, pri	A
Spominja me na nekoga, ki je čisto tako, v tej	isti	drži, nekoč sedel na stolu zraven mojega, ampak	A
spoštovanjem, - zakaj se niste sramovali, da bi dihali	isti	zrak kakor jaz?... Zdaj vas ostavljam, dragi moji	A
sem se varal poslednjikrat. Zdaj stojíva na	isti	stopinji in gledava ljudí in to krasno življenje	A
jo - svoj živ dan tega Vam ne pozabim - ravno	isti	dan.Pélina položila sem na prsi - sedela sem	A
škrjanček ali jaz, ah, njemu kakor meni tesno je	isti	čas. Škrjančku več leteti, več peti mu ni moč	A
zavidaj mi, bogati klas pšenični, rahlih tal!	Isti	Stvarnik, ki ga tebi, meni je življenje dal	A
harfo ne, ki brez imena že leta so na zidu v	isti	pozi, smehljajo se spokojno, kot v narkozi in	A
odveč, ker zdajšnji pogled tvoj ni zame več	isti,	še je topel, prijazen, a ni več čuteč! RAZUM	A
mogel ni nihče oditi. Vsak v svoji in vsi v	isti	‒to je bil problem, ker skupna ni bila nam vsem	A
val te samo enkrat oblije; naslednji ni več	isti.	Vsak je neponovljiva praznina.	A
neslavni čin, ko se je dober mesec kasneje pojavil	isti	možiček na vse zgodaj pri meni.Bil je še bolj	A
namestnika, ki je nato odšel, celotno javno upravo.	Isti	dan ‒ 31. oktobra 1918 ‒ je imenovalo Narodno	A
brodolastnika dr. Ljubomir Tomašič ‒ so se še	isti	večer 31. oktobra 1918 vkrcali na jugoslovansko	A
neprenehoma vlečejo srebrne škombre iz vode in še	isti	hip spet spustijo žimo s trnkom v morje.In to	A
Spet je bil ob zofi in pobral zvezek, a ga še	isti	hip spet zagnal nanjo. »Kakó pa drugi zdelajo	A
končuje zadnja, se spet začenja prva postaja. In	isti	rimski vojaki na vseh postajah. Togi in hladni	A
k morju in od obale h goram; se srečujeta na	isti	točki, v tem, kar je novo v njiju in v tem,	A
tudi je bila postelja kakor zdaj tik postelje.	Isti	dve poročni postelji in on leži ob oknu kakor	A
škodil. Ker terase po pobočju so bile zmeraj	isti	vinogradi smrti in trgatev na njih se je nadaljevala	A
pokazal ves, v vsej svoji celoti resničen in	isti	trenutek tudi izgubljen.Tedaj sem vstal in hitro	A
postave z brzostrelkami poskakale ven in bile še	isti	trenutek trop volkov, ki napade kolo no sani	A
/\ .. stran 130 . \/ In zdi se mu, da so	isti	kot pred sto leti, ko so se, pred sto leti,	A
Je, ko da ni rešitve.	Isti	občutek kakor tisti večer, ko je mama pustila	A
oglasila na dvorišču in pela budnico. »In zmeraj	isti	proces,« je še rekel Maks.»Najprej tuji prezir	A
ki mu je sončni molk naklonjen, a obenem še	isti	hip tudi motno spoznanje, da je sončna krogla	A
in sem ostala sama na pločniku in sem se še	isti	hip zavedela, da niti nima on mojega naslova	A
je vse premagano in izgorelo, a obenem vse še	isti	hip nedoseženo in na pol neznano.To so tla,	A
»Kakšen je?« »O, zmeraj	isti,	zmeraj pesnik, a postaral se je, zelo se je	A
ali je obtoženec na tržaškem procesu, ki ima	isti	priimek kot on, njegov sorodnik.* * Fašistično	A
srcem, ga je prešinjalo mučno ljubosumje. Še	isti	trenutek pa se je temu čustvu uprl. Kaj je zanj	A
dober in ne pripovedovati več, si je rekel. A še	isti	trenutek se je vprašal, ali je prav, da Luciana	A
Majcen je priznal, da primera ni slaba, a se že	isti	hip ni več zmenil ne zanjo ne za kmeta.Njegova	A
»Kako?« se je ozrl Peter Majcen. A že	isti	hip se je zavedel in se sproščeno nasmehnil	A
nekam čudno prijazno nasmehnil izpod brk. A še	isti	hip se je pomračil.Bil je nejevoljen nase, ker	A
tega ne razumete,« je rekel Peter Majcen. A še	isti	hip bi se bil najrajše ugriznil v jezik, ker	A
spet oglasila. Peter Majcen je trznil, in še	isti	hip se je zjezil nase, ker je bil trznil.	A
oglasila še tretjič. In še zmeraj je zvenel	isti	napev znane narodne pesmi, a samo začetek, samo	A
Na sveti večer. In prav na	isti	večer, ko je Temnikar šel na svojo poslednjo	A
je spet zadonela, a čeprav je bil še zmeraj	isti	otožni narodni napev, je donela nekam slovesno	A
so ga požgali!« se je oglasilo v njem. In že	isti	hip je bila to resnica, živa in neizpodbitna	A
mudi!« ga je prekinil Peter Majcen in se že	isti	hip začudil svojim besedam, kakor jih ne bi	A
mraku vračal mimo pokopališča. Spreletel ga je	isti	strah in v nos mu je udaril isti mrzli in zatohli	A
Spreletel ga je isti strah in v nos mu je udaril	isti	mrzli in zatohli vonj. »Smrt tako grobo	A
niti prijazne besede. Stisnil je zobe in še	isti	hip sklenil, da je zdaj mera že polna in da	A
ČLOVEK NA ZEMLJI 161 . / . \/ . / videli so v	isti	sapi blagoslov mrličev in zastav, topov in ranjencev	A
vzvalovili krogi na motni vodi. „Teci!" mu še v	isti	sekundi udari na uho. „Teci!"	A
okroglem kamnu,« se je spomnil Milice. In še	isti	hip se je spomnil še nečesa.Spomnil se je, da	A
pesti. - Ne, saj ne boš verjel, da se je še	isti	večer, ko so očeta odgnali, prizibal k hiši	A
vrne, če jo izgubiš, se ne vrne!’ Saj sem še	isti	hip vedela, da je to babja neumnost.Toda odleglo	A
- Kdaj? - vprašam ter se še	isti	hip začudim svojemu miru. Prijatelj	A
sem nanj čakal dolgih petnajst let. In še	isti	hip se zavem, da me sosedje gledajo.Čakajo	A
- je oče posmehljivo kliknil za njim in že	isti	hip dvignil sekiro ter z enim samim zamahom	A
je bilo pribežališče njegovih težkih ur. Še	isti	večer je oče poba poklical k materini postelji	A
drobni trdi lističi so bili skoraj črni. Še	isti	hip ga je spreletela misel, da je smrt že v	A
Modrijanovem travniku. . / . /146 . / . / Še	isti	hip se mi je pamet posmehnila, češ glej ga no	A
Italijan, oče in zet tako rekoč, pa ležeta v	isti	grob.Daleč od doma.	A
To ti je hudič, si je mislil Cestar. In še	isti	večer je Pologarjeva pestunja s solznimi očmi	A
klopi. Po maši se je skušal izmuzniti prav po	isti	poti, pa so ga zadržali.In čudno, niso se mu	A
pa je zdrknil skozi luknjo, ki jo je bil še	isti	večer sam vsekal v led, da je lahko naplal vode	A
Zamorko takoj nagnal?« je vprašal pob. »Še	isti	dan.Ko se je vrnil s pogreba, je odklenil klet	A
bo, pa prinesi, da bova videla.« Matic je še	isti	večer pritekel k Hotejcu, toda ne s pravo palico	A
jeknila in se nagonsko vrgla nazaj, čeprav je že	isti	hip spoznala nedolžnega velikana. »Matic	A
videl, kako je iz letala siknil ogenj - in še	isti	hip je butnil vanj neznani vihar in ga pahnil	A
otipal do trebuha, je začutil mokroto - in še	isti	hip se je vsa bolečina zgostila tam in ga zapekla	A
Travnikarjev stric je obstal kakor okamenel. In že	isti	hip je popolnoma videl ves prizor.Videl je samega	A
vzdignil desnico in da drži v njej gorjačo. In še	isti	trenutek je iz te sramote švignila vanj junaška	A
steni in stopi v hišo. Drejc še zmeraj dviguje	isti	trš in udriha z njim po tnalu. Dragarica	A
gozda strel. Nato zareglja strojnica - in še	isti	hip zahrumi bojna vihra, kakor bi iz jasnega	A
. / Nemški oficir kaže svojim pribočnikom	isti	vrh. Vname se bitka, partizani se umikajo	A
vežejo tudi po naši mili domovini. Približno ob	isti	uri so v drugi soteski stopili iz hiše stari	A
v Modrijana. Zgrabi ga s trdo roko - in še	isti	mah je Modrijan v cestnem prahu, Žuželjčevka	A
brnenju nekdo govori z zamolklim glasom vedno na	isti	višini.Besede, besede, lepe besede, čudovite	A
kakor v tistih večerih, ko je bil Venc še otrok.	Isti	vonj po plesnobi in prežvečenem zraku, isti	A
Isti vonj po plesnobi in prežvečenem zraku,	isti	polmrak, ista puščoba.Velika miza je bila na	A
ista stvar, rezki oblak po razpadanju, nehanju,	isti	zadah, kot prihaja izza teh ustnic, izpod oblega	A
na drugi strani, roke sklenjene čez kolena,	isti	prizor.Stal je pet minut, deset, pol ure, notri	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani