iskra (3.232)

Ni ga več! To je fant, kakor	iskra.	‒	A
Poglej nas, še zmeraj smo isti, ni še ugasnila	iskra	v nas. DEDAL: Moj prijatelj scenograf me	A
ozadju, njune oči se srečajo in ... zdaj ...	iskra	... dolg pogled ... 13.	A
Čemú ste se ustrašili? Glejte,	iskra	je priletela v mojo pamet: vam je bil podoben	A
vama nikamor ne uide. VRANČIČEVKA: Ti si kakor	iskra,	Ivanka, da se te človek prestraši.Izmisli si	A
materi ‒ zdaj mrtva spi ‒ duha razžarila nenadna	iskra.	Velela je: Študiral bodeš ti!	A
stopila v cerkev razsvetljeno, v srcé mi padla	iskra	je ognjena, ki ugásnit′ se ne da z močjo nobeno	A
Glej! Slednja	iskra	upa je vgasníla, nesreča se mi céla je odkríla	A
v sanjah; vsak trenótek svetla 'zgubi se	iskra	v temni globini. Čuj, mrmranje čudno	A
bobni in temno jedro. Majhen impulz, grešna	iskra,	in svetlobi je odvzeta rumena barva. Tarča	A
vozim mimo senčnih dreves. Sem kot električna	iskra,	ki skače. Laissez faire.	A
le v laseh, pa če še takšna burja brije, ko	iskra	ugasne v očeh, požar le stežka se razvije!	A
je bila svetla kakor srebrne jate v soncu, a	iskra	je počasi usahnila v debeli plasti pepela.Pri	A
stran 91 . \/ iz naše pokvarjene snovi izvila	iskra	življenja in se poosebila v njem.Takó sem zavoljo	A
Kruljavim in pokvečenim se je utrnila drobna	iskra	sreče, ko so zaslutili, da se lahko štejejo	A
na koncu rok mu med prsti tli cigareta kakor	iskra	blizkega in obenem oddaljenega življenja.Podgane	A
Hkrati dvom in bojazen. In samo	iskra	nestrpnosti, samo drobtina naglice. V njenih	A
s peto ob tla, da mu je izpod noge švignila	iskra.	»Zdaj pa apage!« se je zarežal.	A
je bila okovana s konjsko podkvijo, ukresala	iskra.	Molče in resno so odšli v dolgo zimsko	A
vino se iskri in teče tiho, kakor tiho teče	iskra	živa kri, sonce živo žari in okno je živo oko	A
stenah, ta prašna preproga na tleh, ta telefon	ISKRA	Kranj, ti polomljeni stoli vsenaokrog po prostoru	A
gorela, ja. Hlev pa tudi, s hiše je preskočila	iskra	na hlev, v hlevu je bil pram in se je zadušil	A
blizu sem ga hotel videti, ker se mi je kot	iskra	tam zadaj spočela hudobna misel, da je črni	A
nikoli ne ugasne. V katerem je zjutraj še zmeraj	iskra.	Iskra, h kateri samo pritakneš suhljad, pa je	A
V katerem je zjutraj še zmeraj iskra.	Iskra,	h kateri samo pritakneš suhljad, pa je že zopet	A
samo še bolj negotov prestopil. A nagajiva	iskra	v njenih očeh tudi ob nejevoljni pripombi še	A
deklici. »Moj,« je odločno proiznesla Danica in	iskra	sovraštva se je zasvetila v njenih očeh. Orožnik	A
steknili glave. . / . / stran 55 . / Tomaž	Iskra,	klepar, si je mel roke, jih podrsal po kolenih	A
Pa je bil prepozen. Izza grma je šinil kot	iskra	črednik Tomaž in zgrabil zlikovca za vrat.Pripognil	A
je bil Petrus na vrtu. Makalonca tudi in dva	iskra	konja z njo.Prhnila sta na konja in odpeketala	A
vneto travo, se je že posvetilo više. Vsaka	iskra,	ki jo je veter dvignil iz ognja, je zažgala	A
prestrašila, a ne zavoljo smrti stoterih. Kot	iskra	jo je prešinilo: »Jančarica je prosta!«Zvedel	A
prsi ali pa se je posvetilo nad glavo kakor	iskra	in trepetalo posrebreno od meseca, ko je šla	A
noči in se raztočila po mestu. Kakor skeleča	iskra	je zadela kliente pred vrati čislanih konsiliarijev	A
hipoma vzravnal. Zabliskal se mu je šlem, kakor	iskra	se je zasvetila sulica.Začul se je počasen konjski	A
vztrepetala. Kakor bi jo prešinila skrivnostna	iskra,	se je obrnila proti Azbadu. Črne oči so se ji	A
mu je plalo po žilah. Zagorela je tista tiha	iskra,	na katero je sicer navalil razkošni palatinec	A
zagrebeno ostudnost, tako je zaplapolala ta	iskra	nad Azbadovim srcem.Obdala ga je bolj z grozo	A
molčali. Pod podkvami se je včasih pokazala	iskra.	Cingljanje brzd.	A
ušla iz njegovega uma in se kakor skrivnostna	iskra	razbegnila med ljudi. »Samo zaradi nje,« se	A
Aleni je izginil hipoma ves srd na Bresta, kakor	iskra	ji je bilo jasno, zakaj ga ni bilo, in z glasom	A
s kovinskim pokrovom - takrat se jim še vžge	iskra	v očeh, a le za hipec.Tisti s postelj najbliže	A
»Hvala.« V očeh se mu je prižgala	iskra	preudarnosti. »Kje je doktor?« je napeto vprašal	A
odgovor pa nima več časa, zakaj voznik komaj kroti	iskra	konja in nepotrpežljivo kliče svoje mlade goste	A
nosila!“ Gledala mu je naravnost v oči; kakor	iskra	k iskri je planilo sovraštvo k sovraštvu.	A
majhne so! Saj si ti sama žarek vse te svetlobe,	iskra	tega vesoljnega plamena - kako bi te bilo strah	A
ti povedal, ker se je vršilo po naključju!	Iskra	plane iz plamena -- kedaj? Kaplja kane iz oblaka	A
zvonika so čakali kmetje s polnimi škafi; komaj je	iskra	planila, je bila udušena.Za Martinovo hišo samo	A
odgovora. Veter je zapihal, iz doline je švignila	iskra	in je ugasnila visoko pod nebom, pred hišo pa	A
videla se je povsod in nikjer, bila je kakor	iskra	v vesoljnem ognju.Kadar pada listje plaho in	A
razkošnem spoznanju, da je utrinek vesoljstva, da je	iskra	iz večne svetlobe obličja božjega.-	A
sanjah; Vsak trenótek svetla 'zgubi se	iskra	V temni globini. Čuj, mrmranje	A
je trepetala, rasla je in plapolajoča rdeča	iskra	se je izpremenila v mirno, jasno belo svetlobo	A
Začul se je nedoločen topot in šum, rdeča	iskra	se je zalesketala na izhodu, in pred kolodvorom	A
ozrla nanj, da bi mu vsaj luč svetila, ena sama	iskra	od koderkoli; še muho bi pozdravil, če bi zabrenčala	A
in bi čuval zadnjo iskro, kakor da je zadnja	iskra	njegove duše.Toda noč in tišina, vesoljna samota	A
svet. Nekoč, ob hudem vetru, je priletela	iskra	od Mejačeve strehe in je zapalila bajto, ki	A
počasi, počasi se utrne v njegovem praznem srcu	iskra	...O, Kristina, ti bi Herbarta premagala, ti?	A
so se brezštevilni svetovi, kakor bi švigala	iskra	pri iskri po večnem ozračju!Kje si se sukala	A
duša, ker je pred Božjo porodnico brlela kakor	iskra	majhna lučca.Takrat so se nekje v steni odprle	A
se mu je tedaj v plemeniti duši utrnila prva	iskra	o tisti časti vojvodine kranjske, s katero je	A
vesoljni svetovni sestav, da se zemlja kakor	iskra	utrne ter izgine v večnem prostoru. To je teorija	A
potjo si dela sklepe, kako ji bo govoril. Kakor	iskra	se mu trne zdaj v trpečem duhu sladka misel	A
domovine je še spala v slovenskih srcih, kakor spi	iskra	v dragem kamnu, dokler se ni umetno izpilil	A
skozi nebeško okno v globino, kjer se sveti mala	iskra,	naša zemlja.Že so zaspale ptice po vejah in	A
majhno svetilnico in časih se je nje lučca kakor	iskra	utrnila sredi gozda.Postali so na vrhu, dokler	A
sedaj pa k počitku, otroci!l Odšli so in niti	iskra	usmiljenja se jim ni utrnila v temnih dušah	A
Podočnjak in Ledvica, zvesti Wartburg pa Guma, Kolo,	Iskra	od svečke in Živahno platišče. Tako razdeljeni	A
umirala, kakor si je deklica dejala, zadnja	iskra	njegove ljubezni v njej in taka noč mladim ljudem	A
svetlem njegovem očesu je sijala neka divja	iskra	in okrog ust se je videl zaničevalen smehljaj	A
Da je bila namreč v dve mladi srci vržena	iskra,	iz katere se more razpaliti žar burno plameneče	A
bedak pričakoval sreče; in iz ljubezni se rodi	iskra	sovraštva, ki ti požge, kar je dobrega v tebi	A
njegov spremljevalec imel za krik mlade lisice.	Iskra	upanja ga prešine, naglo ogrne plašč, prepaše	A
še ‒ nevesto v roko dobiti. Tu se mu razodene	iskra	vesti in poštenosti.Mlada ženska ni niti njemu	A
urami. V skoraj nedogledni dalji se vnema žareča	iskra	in iz nje na vse strani okoli rasto temnordeči	A
temnordeči in rumeni trakovi »rožoprstne« zarje.	Iskra	se širi in béli in skoro zaplava polna sončna	A
mu je, ko je videl svojo ženo, da se vrti kot	iskra.	Toda smeh mu je prešel v bolečino, ko je opazil	A
dvom in sum. Zapeljivi pogledi so ga prevzeli	iskra	njegove ljubezni do Zalike je jela umirati.	A
pretresla Mirka. V njegovi duši je zasvetila	iskra	prejšnje ljubezni, in Mirko ji je odgovoril	A
vrha je delovala relejna kurirska postaja.	Iskra	se skriva v iskanju. Danes podleževa Vzhičevcu	A
hranil za tako posebno priložnost. Ko se je	iskra	gobe prijela, zavil je tlečo gobo v pripravljen	A
ugasnila niti . / . / stran 140 . / nebeška	iskra	prve ljubezni.Dražestno glavico moje Radoslave	A
njegovo gorje razumela. Vnela se je v njem prva	iskra	prijaznosti do nove znanke, ki je bila že v	A
žarom in pristno strastjo, da je preskočila	iskra	čutnosti tudi nanj in ga je povlekla za seboj	A
čudoviti planet, pričakuje iskro življenja. In ta	iskra	smo mi trije.« Raf pomolči, da bi poudaril svoje	A
Brindin čutni pogled. Kakor da je preskočila	iskra	poltenosti tudi nanj, strmi s kalnimi očmi v	A
osončje v nič, če se raztvari vse osvetje, je tam	iskra	naše zavesti, ki se bo razrastla in ohranila	A
krvotočje živega organa. V Iksiinih očeh ukreše	iskra	pustolovstva in raziskovalne sle. »Približajva	A
to ostalo v mojem nevronskem pomnilniku kot	iskra,	ki mi bo razsvetljevala neiztečni spomin... Morda	A
zdrzne, v njenih votlih temnih očeh se ukreše	iskra,	in zbudi se. Prvo kar Iksia ugleda, je lesen	A
Lira dotakne njenih las, s čutnostjo nabita	iskra	preskoči vanjo in v soju oddaljenih luči opazuje	A
Nenadoma se v Iksiinih temnih očeh ukreše prešerna	iskra.	S prosto levico potegne Žompo k sebi in ga cmokne	A
kozmoplana.« Toriju se v očeh za hip ukreše neka	iskra	in nekaj časa preiskujoče meri Kseno. »Kdo ti	A
se ne spremenijo, nikoli se v njih ne ukreše	iskra	človečnosti.Priznaš?«	A
pripravila k risanju. Ta dotik se razteče vanj kakor	iskra	strele.Kakor da je plonknil v njegovo notrino	A
raskavo pero prime ter potom dopisa potrdi, da	iskra	narodne zavednosti pri nas ugasnila še ni, ampak	A
okostenelo zrenje, ji čez zrkli spet šine temna	iskra,	ki potem zagori na njenem celem obrazu in ji	A
časa traja, ji zrkli oblije spet tista temna	iskra.	Potem se zravna, potegne k sebi temno modro torbico	A
Dovolj,« je rekel šef, »Očitno je preskočila	iskra,	požar pa je uničil oba.No, in kje je zdaj Tina	A
potrebno in dovoljno, to je meja bogastva. ◆	Iskra	zažge velik ogenj. ◆ Iskren in raven pogled	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani