nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: V Filisteji, poved v sobesedilu:
Nagnil sem se, da bi mu čisto od blizu pogledal v oči, pa so me močne roke prijele zadaj čez ramena in me potegnile proč. Od blizu sem ga hotel videti, ker se mi je kot iskra tam zadaj spočela hudobna misel, da je črni mož moj znanec, da ga od nekod poznam in bom mogel to znanstvo potrditi, le če ga bom čisto od blizu pogledal v oči, mu potipal sence, pobrskal po laseh, ga prijel za roke. Njegova zbeganost in bežeče oči in drhteče roke, vse to me je omamilo, bližina tega moža je razodevala poseben spomin, hudodelstvo in temo, zmedenost v razumu, nejasen in nerazložljiv spomin iz rosne in nežne mladosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani