Popisovala sta eden drugemu zlate dni in leta, katere sta prebila v društvu svojih milih pokojnikov, in Pavel je čutil neizrečeno zadovoljstvo, da je našel dušo, ki je njegovo gorje razumela. Vnela se je v njem prva iskra prijaznosti do nove znanke, ki je bila že v prvem začetku dosti jaka, da je ni mogla pogasiti ostra sapa, ki je iznenada pripihala. Ta sapa je bila Aničina soseda in sovražnica, stara Urša.