guattari (45)

Problem ojdipske želje je, ugotavljata Deleuze in	Guattari,	da jo je kot željo, ki meri na nek predmet,	C
spodvitjem in nerazločljivostjo in kako Deleuze in	Guattari	to dilemo odpravljata: namera Anti-Ojdipa je	C
analizo postavlja spodvita pot, se Deleuze in	Guattari	izogneta tako, da izpostavita neko razlikovanje	C
Želeča produkcija, koncipirata Deleuze in	Guattari,	je v času pred nastankom kapitalizma oziroma	C
represija. Želeča telesa, koncipirata Deleuze in	Guattari,	sestavlja nerazdružljivi par toka želje in delnega	C
vse produkcijske zveze." Kar torej Deleuze in	Guattari	imenujeta pasivna sinteza, pomeni prav to koeksistenco	C
izključujoče disjunkcije, argumentirata Deleuze in	Guattari,	pogosto uporablja tudi Freud; najbolj očitno	C
za deklico in za dečka. Toda, argumentirata	Guattari	in Deleuze, bistveno za uprizoritev fantazme	C
sočasne. Zato pravzaprav preseneča, da Deleuze in	Guattari	o despotskem označevalcu govorita kot o transcendentnem	C
presek obeh členov. Prav ta prehod označujeta	Guattari	in Deleuze kot transcendentno rabo, ki nediferencirano	C
spolov. Toda povsem možno je, pravita Deleuze in	Guattari,	da zakon prepove nekaj, kar je v redu želje	C
čudno pri tej indukciji, ugotavljata Deleuze in	Guattari,	je to, da je premeščena želja razglašena za	C
samozadostne oblike želje, dokazujeta Deleuze in	Guattari,	ampak kot rezultat premeščanja želje; to premeščanje	C
prekrije to nekrožno premeščanje, Deleuze in	Guattari	označita za četrti ojdipski paralogizem in ta	C
premestitev želje, kot jo definirata Deleuze in	Guattari.	Premestitev kot specifična operacija reprezentacije	C
za družino. Na posameznih mestih Deleuze in	Guattari	sama ugotavljata, da sta se v analizi molekularna	C
Dejstvo sodobnih družb je, ugotavljata Deleuze in	Guattari,	da Ojdip in psihoanaliza najbolje uspevata pri	C
psihoanalitik gospodar kodiranja, kot pravita Deleuze in	Guattari,	ampak samo to, da lahko psihoanalitik interpretira	C
francoska teoretika Gilles Deleuze in Félix	Guattari,	so nedvoumno namenjali prednost "dekodiranju	C
vprašljive."(608) Ali kot je nakazal Félix	Guattari,	namesto da obupano dvignemo roke nad subjektovo	C
(in aktiviralo veliko pikslov). Kot nakaže	Guattari,	je bila ena od tendenc usmerjena v tarnanje	C
kot navznoter. (147) Gilles Deleuze in Félix	Guattari,	Anti-Oedipus: Capitalism and Schizophrenia	C
primerjavo Eugena Hollanda med naprednimi (Deleuze in	Guattari)	in reakcionarnimi koncepti tega dekodiranja	C
1995). (447) Glej Gilles Deleuze in Félix	Guattari,	Anti-Oedipus: Capitalism and Schizophrenia	C
Za facialnost glej Gilles Deleuze in Félix	Guattari,	"Year Zero: Faciality", v: A Thousand Plateaus	C
str. 260, 263, 243, 259, 263. (609) Félix	Guattari,	"Regimes, Pathways, Subjects", v: Jonathan Crary	C
Elizabeth op. 111; razmerja jaz / drugi op. 122	Guattari,	Félix op. 147, op. 551; moškost; ojdipska struktura	C
Pelko označil za »ne tako težko knjigo«. Félix	Guattari	je francoski psihiater, psihoanalitik in filozof	D
je uvedel Artaud in sta jo razvila Deleuze in	Guattari	- gre za razstavljanje in rekombiniranje telesa	D
jih prebirali v davnih osemdesetih: Deleuze,	Guattari,	Foucault, Žižek...Končno nekaj, kjer Američani	D
poststrukturalizem avtorjev, kot so Deleuze in	Guattari,	Hardt in Negri, ne glede na to, kako bogat vpogled	D
v središču zanimanja Gilles Deleuze in Félix	Guattari.	΄»In to skorajda v takšni meri, kot je trenutno	D
Foucault, Louis Althusser, Gilles Deleuze, Felix	Guattari.	Pred dvema letoma pri štiriinsedemdesetih letih	D
postedipalci", eksistencialisti, Deleuze in	Guattari	in tako dalje.Dialektično se ta krožnica vrača	D
postane član nacistične stranke. Deleuze in	Guattari	iz "prededipalnosti" delata postedipalno ideologijo	D
Evropska teorija (Derrida, Barthes, Deleuze in	Guattari)	se zdi neuporabna, ker ne temelji na opazovanju	D
ki sta jo napisala Felix Deleuze in Gilles	Guattari.	Ali obratno, ne vem več.	D
ki ga kar naprej opevata filozofa Deleuze in	Guattari.	Preostanek dopoldneva sva prebila v postelji	D
(Lacan, Kristeva, Deleuze, Artaud, Derrida,	Guattari.	..). Ali je možno s takih izhodišč pisati o slovenske	D
inspirativni knjižici podala Gilles Deleuze in Félix	Guattari.	Mangelosovo ustvarjanje se nanaša na nespektakularne	D
teoretično osmislila tudi Gilles Deleuze in Félix	Guattari,	medtem ko smo se mi inspirirali zlasti pri interpretaciji	D
tisočletja, v katerem Gilles Deleuze in Félix	Guattari	še enkrat zastavita radikalno vprašanje: Kaj	D
postmoderni teoretiki kot Lyotard ali Deleuze in	Guattari,	ki so predvideli konec velikih zgodb pa večplastno	D
Ne čudi, da sta Gilles Deleuze in Felix	Guattari	malce kasneje, v knjigi Anti-Ojdip (1972	P
umrl leta 1995 - naredil je samomor. * Felix	Guattari	je umrl tri leta prej. Družbene vede so se	P

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani