nova beseda
iz Slovenije
Tomaž Erzar: Obrat Gillesa Deleuza, poved v sobesedilu:
Ko Freud pravi, da gre pri fantazmi za neko uprizoritev, za montažo, razume njene produkte abstraktno in individualno, se pravi kot variacije ene in iste drame z dvema izhodoma, za deklico in za dečka. Toda, argumentirata Guattari in Deleuze, bistveno za uprizoritev fantazme je, da njeno produkcijo navežemo na družbeno telo sociusa, na kolektivni kod delnih objektov, v katerem proizvajajo željo pari želečih strojev: deklica-deček, starši-otroci, videti-biti viden. Junaki fantazme, ki je vedno kolektivna produkcija, niso osebe, marveč same energijske pretvorbe želje, se pravi pulzije, ki se vpisujejo na ozadje, ki ga kot nediferencirano površino ponuja neko družbeno telo brez organov: "Kolektivna fantazma vključuje disjunkcije, kar pomeni, da je v njej vsak oropan svoje osebne identitete, ne pa tudi svojih singularnosti, in da kot tak vstopa v razmerja z drugim v skladu s komuniciranjem, ki je značilno za delne objekte: vsak prehaja v telo drugega na
telesu brez organov."
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani