grunt (190)

bil ti moral vzeti Tono. Ta bi bila za tvoj	grunt.	Lenčka je vse predrobčkana pod noge.	A
je ugonobil, zdaj pa bi rad še staro mater.	Grunt	smo ti dali in za plačilo boš zdaj lajal name	A
Jakob. »To je njegova stvar, saj ste mu vendar	grunt	prepisali, mar ne?« je mirno odgovorila Nanca	A
neposredno redi, ga prepoji do poslednjega vlakenca.	Grunt	ima res korenine do pekla. V izbi je	A
Že spet se ti ližeta! ... Radi bi sedli na	grunt,	ki sta ga enkrat že zapravili!Toda iz te moke	A
Stane! Na njegov	grunt	smo sedli! ...« Drejc jo rahlo odrine	A
Drejc jo rahlo odrine. »Vam gre samo	grunt	po glavi!« se naveličano obregne in stopi v	A
on pa je zidal in zidal, širil in urejal svoj	grunt;	zdaj pa, ko je vse lepo pozidal in uredil, ga	A
Ni vrag, da me res zapro za osem mesecev!	Grunt	pa brez gospodarja!Babe družina ne uboga; nič	A
kakor se zaliva zdaj, ga pa bo skoraj konec,	grunt	ostane njej in bo tudi prav. Micka, pridna in	A
je rekel, »se ne moži dekle s fantom, ampak	grunt	z doto; človek je postranska reč, šteje se kot	A
ne pogovarjajva! Janez se lahko priženi na	grunt,	ker ima denar.Pri nas je bajta in veliko nas	A
Ne kupuj zaradi mene kajže! Priženiš se na	grunt,	ko imaš denar.« »Tudi na dva grunta se ne bom	A
pokopali, je spoznal, da mu je grob zasul vse:	grunt	in veselje in življenje, vse.Umolknil je, se	A
Le kaj misliš? Ali boš	grunt	s seboj nesel na oni svet?Komu boš pa zapustil	A
spravil nadenj bogat gruntar. »Ti, ki ti tvoj	grunt	orje krt, gnoje pa ptiči izpod neba?«	A
domačih pri hiši. Starejši brat je bil prevzel	grunt	po očetu, sestra je bila še napol otrok. Izhajali	A
Poglejte Bajtovega: zašolal in zapravil je očetov	grunt	in sestrino doto, pa kaj je?Ljudem spotika in	A
Ti praviš,« sem se obrnil proti Danijelu, »da	grunt	lahko preživi dva človeka in jerbas otrok ž	A
jih pa neče. Denarja ima, pa so vendar bratu	grunt	prodali, ki ga je zapil.« »In kakšna je gospa	A
obljubil Ančko. Sedaj dobim z njo največji	grunt	in parizarje in konje in denar in vse. Prekleto	A
njegov praded sosedu v last prodal. Ker se pa	grunt	tako loči od grunta kakor veliko in majhno,	A
je bil na svojo živino ponosen kakor na svoj	grunt.	Zaropotal je, da so kozarci zazveneli po mizi	A
mu je bilo tudi le bolj do tega, da priženi »	grunt«	, posestvo, nego li da bi bila žena mlada in	A
in bi lahko še več ... « »Kovač ‒ pa no, tvoj	grunt?	Si li prismojena?«	A
smehljaje se dejal: »A, ta je pa bogata! Lep	grunt,	nič dolga in še toliko gotovega. To pa to; koliko	A
Sto goldinarjev! Pa na takov	grunt,	v táko imetje! Ste li neumni ‒ ljudje?«	A
. / stran 58 . / »Kovač! Haha! Kovač ni za	grunt;	pojdi, pojdi, fant, ta je bosa.In ne bo kruha	A
moke. Saj nimaš ničesar, to vse ni nič za takov	grunt!	« Molčali so vsi; tesno jim je bilo pri srcu	A
je otroški dohtar, da berač ne sme na dober	grunt,	da je treba imetek hraniti varovancem; ‒ zakaj	A
prevladovala sebičnost, da berača ne vzame na Zlatarjev	grunt	in na ‒ svojega.Saj je tudi to bogastvo kdaj	A
rečeš, da ti je prav in da je Pavle dober za	grunt,	potem pa pojde!I, kaj bi se ustavljal!	A
ki so potrebna, da se pravilno obdeluje »cel	grunt«	, ki je bil tedaj last Petra Svetlina, štiridesetletnega	A
ako zine o tem, da naj mu kdo kaj posodi na	grunt.	Njegovi hlevi so prazni, njive opustošene, košnjo	A
ponese navsezgodaj v mesto lačnima doktorjema in	grunt	njegov bo rešen. V krčmi pri Kavki je luč, a	A
v Lovraču dozorela misel: »Dovolj sem star,	grunt	naj mi dajo.Sit sem tega praznega hlapčevanja	A
pa je sedél nepremično na klopi in misel na	grunt	in na oblast na njem ga je tako trmasto prevzela	A
Oče, tako sem se namenil. Dovolj sem garal,	grunt	je obdelan, počitka ste potrebni vi in ga je	A
potrebni vi in ga je potrebna mati. Dajte mi	grunt,	da ne bom večen hlapec.«V njem je zagorelo po	A
zasnoval ob svoji skrinji. »Vere že tako nimaš,	grunt	brez molitve in Boga pa je zakleta groblja.	A
Vsak pošten kristjan bi vrgel kamen na tak	grunt,	pljunil nanj in šel s studom stran,« je ihtelo	A
bratom in sestram,« je miril oče. »Jaz hočem	grunt,	« je zacepetal Lovrenc.»Po božji in človeški	A
svoji zbeganosti ob čudnem prividu. Le misel na	grunt	je še obvisela v njegovem srcu.In vendar je	A
vendar je sanjal o stari Ani, a se z mislijo na	grunt	prebudil. III.	A
bil gruntarski sin, ves zakopan in zaverovan v	grunt.	Pokladla sta živalima, sama pa sedla v senco	A
Jera in mu mahala z rožasto ruto. »Saj ima	grunt,	če ga pa še nima, stari Adamovec ne bo dolgo	A
in če bi bil sin takrat rekel: »Oče, dajte mi	grunt«	, bi rekel: »Lovrač, po nedelji pojdeva k notarju	A
in na njen opomin, na modrasa in na Adamovčev	grunt.	Adamovec ‒ grunt je ždel kot splašena kokoš	A
modrasa in na Adamovčev grunt. Adamovec ‒	grunt	je ždel kot splašena kokoš pod hribom ‒ je imel	A
imel premalo smrek. . / . / stran 24 . / Še	grunt	ti bodo prodali, ha, ha!« Jera je ob takih prilikah	A
kdor že bo za menoj, zemljo naj varuje, moj	grunt,	če, ne, ne bo imel sreče.O, vsak bi se lakomnil	A
se je Lovrač odločil, da se preseli na novi	grunt.	Adamovec je bil zadovoljen, Jera pa še bolj.	A
od brata je prišlo preveč iznenada. In kaj bo	grunt	brez Lovrača?Kdo bo pletel košare in koše, kdo	A
vsega sama.« »Z vsakim gruntom je križ in vsak	grunt	je trda šola. Pa kaj tebi, zdrav si in močan	A
»Da!« »Bodita si dobra; razprtija s sosedi	grunt	žre!« ga je učil oče. Lovrač in Strojin sta	A
se je odprl pogled na Govejek in na Adamovčev	grunt.	Bela pot se je vila po rebri, debeli kostanji	A
Čas mu ni bil gospodar, ukazovalec mu je bil	grunt.	Jera ga je bila vesela, še bolj pa je bila ponosna	A
slaba kupčija.« Jera pa je bila zaverovana v	grunt	in vsaka veja z grunta se ji je smilila.Že to	A
Adamovčev krik: »Tega pa ne!« »Sicer je pa	grunt	moj!« je bruhnilo iz Jere.Sesedla se je in bušnila	A
Sicer je imel Jero rad, divjalo pa je v njem, da	grunt	ni njegov, da on prav za prav ni gospodar.	A
predroben, bilje prekratko, latje prelahko.	Grunt	mu je bil tuj in hlapec se je zdel na tem gruntu	A
»H knapom pojdem, potem si pa kupim svoj	grunt.	« Prestrašil se je te misli, ker se je v misel	A
materi in zajokal. Drugi dan si je ogledal	grunt.	Prelomastil je grape, obšel vse njive in premeril	A
Pa saj je tudi sama gospodar,« ga je jezilo. »	Grunt	je njen in ne moj.« Potem se je začelo novo	A
da se bo med njima spet vse uredilo in da bo	grunt	oživel pod moževo roko. Lovrač pa se je za čuda	A
je za čuda spremenil. Tiha jeza, da ni Adamov	grunt	njegov, knapovstvo, ki ga je pahnilo čisto v	A
bilo, da se je srečal z Gontarjem. Gontarjev	grunt	je bil obsežen, sončen.Mejil je na Adamovčev	A
je bil obsežen, sončen. Mejil je na Adamovčev	grunt.	Bukovi gozdovi so bili nedotaknjeni, le hiša	A
se ti blede? Vse spodim od hiše, pa čeprav	grunt	prodam in pojdem, kamor bom hotel.Da bi meni	A
je, lahko gospodariš,« je začel Macafur. »Za	grunt	jih je treba.Skrbi so pa z njimi, to je res	A
ni bilo otrok? Toliko sem delal, da sem še	grunt	prikupil, in kaj še hočeš?« »Mojega pa zanemaril	A
smreka sem, ki se suši in jo že glodajo črvi. O,	grunt,	ki sem te ustvaril, ti me pokopavaš.« Obšel	A
porodile spet misli, ki so ga izvabljale v svet.	Grunt!	Hrepenenje gruntarskega sina, dokončno uresničenje	A
uresničenje sanj, ki gredo iz roda v rod. »	Grunt	imam, ampak je okleščen, družino imam, ki pa	A
»Kaj bi se hlinil. Na tvoj	grunt	deset na en prst!« mu je obetal Macafur in pil	A
in čevlje in srajco, take pa ne, ki bi imela	grunt	...«	A
se pokrižala in odšla. »Jera, ti si bila	grunt,	« se je poslovil s pokopališča. »Oženim se, kaj	A
kaj bi pa drugače!« je ogovarjal samega sebe. »	Grunt	je grunt, ki mu je samo trda moja roka premalo	A
drugače!« je ogovarjal samega sebe. »Grunt je	grunt,	ki mu je samo trda moja roka premalo. Treba	A
še mehke roke, ki ima tebe rada in ima rada	grunt.	«In bilo mu je prijetno v duši in grunt mu je	A
rada grunt.« In bilo mu je prijetno v duši in	grunt	mu je bil spet dražji. »Premlada bo zate!« mu	A
vsi njeni dnevi so bili prežeti od misli na	grunt,	kjer bi ona gospodinjila.Vanjo so sicer silili	A
ali je grd, le to jo je se zanimalo, če je	grunt	zadolžen.Tako so vsaj njeni gospodarji cenili	A
»Bom!« »Vse ti bom dal, tudi	grunt	bi prepisal nate; nič se ne boj, ne bo ti slabo	A
svatje. »Terno si zadela,« so ji hvalile ženske	grunt	in moža. Marijanica si je obrisala oči in omotična	A
je pa, ko je zvijačno začela namigovati, naj	grunt	prepišem nanjo.Da me ni zbodel spomin na Jero	A
bleknila: »Najbolje čez mejo. Jaz potem prodam	grunt	in pridem za teboj!« Misel se ji je zdela srečna	A
se naslajal ob misli na Marijanico, denar in	grunt.	Zalival se je z žganjem, notranjost mu je razpalilo	A
in pravice, tak je ukaz krvi. * * * Lovračev	grunt	je zapuščen, po njivah raste grmovje, slive	A
mlinar se za travo ni dosti menil. Bogatajev	grunt	je segal prav do vrha planine, koder sta že	A
sklede!« so govorili ljudje, ko je žago, mlin in	grunt	prevzel mladi Bogataj.Kmalu pa se je pokazalo	A
mislih, da bo zdaj zdaj izkrvavel Tonkovčev	grunt,	da se bo zrušila Posekaljeva bajta in da bo	A
žlahto. Bajželj je nedavno dobil po svojem stricu	grunt,	na katerem je bil vknjižen star dolg, ki jo	A
jutrišnjem moram imeti petnajst tisoč, če ne, mi gre	grunt	na dražbo.Nekaj imam že sam, toliko mi pa še	A
se je znova spomnil na dneve, ko je prevzemal	grunt	in štel težke denarje zdaj davkariji, zdaj sodišču	A
pred sladkim oderuhom, a se mu je nasmehnil	grunt.	Še teh dvoje ran zaceli in sem ti trdnjava, mu	A
Namesto da bi si opomogel, ga bo nazadnje še	grunt	veljalo.Prav za kazen je vrgel Bog Bogataja	A
in zastrupljale spanja. Odkar je podédoval	grunt	in z njim dolgove, mu še delo ni šlo tako izpod	A
Neža je molila, zaradi Agate bi rada rešila	grunt,	zaradi Agate se je mož odločil za težavno pot	A
Ko se je Bajželj naselil na svoj podedovani	grunt,	so ga kmetje sprva nekam po strani gledali kot	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani