nova beseda iz Slovenije

gorice (5.650)


KLOMBNER: Ampak še preden je vino, so vinske      gorice      - čeznje sta sveti Jernej in sveti Peter.   A
A svet vzdihuje, da nima denarjev, da vinske      gorice      več mu ne rode, moj oče. Zato iz posode mojega  A
letiš, čemu više hlepiš?... Glej, nizko so vinske      gorice      z belimi hrami, veselim obrazom, snežniki kipijo  A
izginejo črne meglice, da bom spet jasno kot vinske      gorice,      kadar bom srečno... zaklinjam se tebi, pesmi utihnejo  A
pihljajte, Polne sladkega duhá! Jasne na stranéh      gorice,      Petje krog po njih doní! Še mladost mi žari  A
Kaj je skerb in kaj je reva, Tvoje ne vedo      gorice;      Sreče žarno, jasno lice Vedno s tvojih vód odseva  A
Odpira se svet, pred mano, glej! Bliščé se      gorice      znane. Razmáknite se, ostanite zad, Da svitlo  A
se ne bo nazaj! O, še pihljal bo veter čez      gorice,      v vrtove vsipal zlati maj cvetlice, šumljal  A
Sladko je vince Sladko je vince iz trške      gorice,      lepo rumeno barvo ima. Tako, tako, bratec moj  A
začnejo žet′. Prišel bo svet′ Mihal v naše      gorice,      grozdje ′mo prešali, pili ′mo vince. Prišel  A
gostilne in krčme od Hrušice in Javornika do      Gorice      in v Furlanijo so bile polne njegove podjetnosti  A
ozemlja na zahodni meji, ne dobi pa Trsta in      Gorice      zaradi strahu zahodnih zaveznikov pred komunizmom  A
šla naproti materi, ki se bo danes vrnila iz      Gorice.     Nemara se že odpravlja ...«   A
minilo mesec dni, ko so ga premestili v bližino      Gorice,      kjer ga je raztrgala granata.) Ded je  A
Kozjih sten v Čepovan, iz Čepovana v Gorico, iz      Gorice      v Trst - in iz Trsta v morje!Jasno?«   A
meseci in meseci. Bernarda Tula so vlačili iz      Gorice      v Trst, iz Trsta v Koper in iz Kopra v Rim ter  A
rosne, s ptičjim petjem, vse valovite Slovenske      gorice,      morje hribčkov, vsa skladna in tiha dežela tam  A
in sadnim pecivom tekla kri. 21 Izlet v      gorice.     Nenadna odjuga je vso pokrajino zalila s toploto  A
edinstvena priložnost za izlet v naravo. Sredi zime v      gorice,      sredi zime v pomlad, prepričati se, kako se  A
ecializirali pa so se za nadzor državne meje. Od Nove      Gorice      so bili oddaljeni skoraj trideset kilometrov  A
omenjal vojne, pa vendar sta dva Slovenca iz Nove      Gorice,      ki ju je občasno videval, naenkrat izginila  A
je menil Rožanec, posestnik iz bližnje vasi      Gorice.     »Saj se je še Mina jokala, ki je dobila mene  A
povpraševali niso; tako so govorili, da se potika krog      Gorice;      ne izdal bi ga pa ni hče, in naj bi bila tudi  A
sta priromala Miha s Strme peči in Premec z      Gorice      v Dolino, da izvesta, ali kaj piše Juri.Slaba  A
osamel, in dolgčas mu je bilo, kadar je hodil z      Gorice      v Dolino nazaj, svoja navadna pota.Stara sestrična  A
dne po zajtrku se je mislil Čerin odpraviti iz      Gorice      in kreniti proti domu.Zahvalil se je torej profesorj  A
pa tudi roba, da ji ni kmalu para. Not iz      Gorice      sem ga sam prinesel.Ves kumski svet ga ne premore  A
pleše po Krasu nič manj, nego prijazne štajerske      gorice.      Tudi letošnje pomladi polastila se me je želja  A
si dajočega z vitrami in brezjem, oba sredi      gorice,      ki jo je prečkal ravnokar na poti h kozolcu  A
zauka ali pa zakroži poldrugo vrstico od nove      gorice.     Brez pesmi uživajo zlato kapljico možje in mladeniči  A
Povedal je, da prihaja naravnost iz vinske      gorice,      445 m nad morsko gladino. Višino sem mu verjel  A
naše brate onkraj Sotle in jim je blagoslovil      gorice;      pa jim je blagoslovil tudi pamet in preudarno  A
Takega berila še ni imela kranjska duša, odkar ji      gorice      rodé žlahtnega cvička.« »Tako, tako?« je rekel  A
značaju in čaru močno spominja na slavne Slovenske      gorice.     Vrli učitelj in duhovniki so v nekaj zadnjih  A
zoprna muha se je posejala po cestah nekod od      Gorice      ali Kobarida.Kjer je pičila, je zateklo in se  A
Okruten si!« Grof Jakob Anton je poslal sla iz      Gorice      v Tolmin, naj mu pripravijo stanovanje.Ivan  A
lepopisca pozabil in odšel ob dveh ponoči iz      Gorice,      ker je bil še vedno romantičen in je ljubil  A
videti Kandido s temnimi očmi. Skrivaj je šel iz      Gorice      daleč v Čedad.Blizu njenega doma je stopil v  A
šlo slabo. Točil je voznikom in tovornikom od      Gorice      na Tolminsko in Bolško, dajal priprege v klancu  A
Sem, hvala Bogu. V petih urah sem prišel od      Gorice      do Podseli,« je povedal Martin.»Čemu vprašaš  A
lastnino. . / . / stran 103 . / naš kraj daleč od      Gorice,      je pozvano moštvo že v enem dnevu in eni noči  A
v toliko res, da plača za tovornega konja do      Gorice      20 kr., dočim mora, kogar zadene taka rabota  A
je iz Tolmina še enkrat prosil, naj pride iz      Gorice.     Grof tri tedne ni odgovoril.  A
Čedad. Ali ti ne stopi tedaj dacar Bandel iz      Gorice      v hišo, pa da plačaj po soldu od funta žive  A
kaj prida,« je dejala žena, »ti bo že naš do      Gorice      speljal drugi teden.Ta ne more več, bil je včeraj  A
Kanalu,« je rekel Karnel. »Pet grošev poti do      Gorice      se ti smili,« je rekel zaničljivo Bandel. Karnel  A
razločneje slišati, da prihajajo potniki od      Gorice.     Dvoje jezdecev se je izobličilo na cesti.   A
birič je. Vam bodo kmalu padarja poslali iz      Gorice,      tepci!«Bil je Skoračnikar.   A
Tedaj so zaklicali s stolpa nad njimi: »Iz      Gorice      gredo!« Tri sto rok je mahoma zasenčilo oči  A
in vpili: »Hitite, možje, da nas bo več. Iz      Gorice      gredo nad nas!« Res so oni podvizali in začeli  A
zbranim, prav tedaj, ko so tisti, ki so prišli od      Gorice,      obstali pred Solkanom. »He, Martin Munih,« je  A
napasti mirne in cesarju vdane prebivalce mesta      Gorice.     « »Samo nad Bandela smo prišli,« je zaklical  A
vzdignili, štiri sto mož in še več in so šli iz      Gorice      in so prišli v Števerjan i. e. in vicum Sti  A
jezuitih v Gorici. Moža sta bila molče dohodila od      Gorice      mimo Solkana.Tu v samotah šele je spregovoril  A
enaintridesetega se je razvihrala strašna nevihta od      Gorice      čez Benečane in se gnala v hribe.Vihar je ruval  A
hudourniki so trgali pota, strela je užigala. Od      Gorice      proti Tolminu se je podil na vso moč jezdec  A
prebledel in dejal: »Šime Golja je moj oče!« * Od      Gorice      proti Tolminskemu je že bilo na pohodu štiri  A
Smole je pripomnil: »Kislo je, svetlost, a naše      gorice      nam ne rode boljšega.« »Kislo, a dobro!« je  A
daleč po zeleni ravnini in ob straneh na vinske      gorice,      nad katerimi je tedaj vrela poletna vroči na  A
Glej, tu pri oknu imam sončnato ravan in vinske      gorice.     Moj Bog, da jih v sivi svoji starosti še smem  A
Slabè skušal razumeti. »Sladko je vince s Trške      gorice.     « »Cjesar je božja pota zatrl morda le  A
poskočno in zadovoljno je drobil s prijazne vinske      gorice      in izginjajoče tonil v megleno dolino. Gledala  A
samo. Ali ste že obhodili vinograde tukajšnje      gorice?     « »Močno vse.«   A
pripoveduje, da nocoj pojde oni gospod izza      gorice,      ki mu pravijo profesor, skozi Suhi brod, tule  A
jo žene v ječo, zato ker je onega gospoda z      gorice      skoraj ubila in mu strašno mnogo denarja vzela  A
bogati gospodar tja v daljne kraje, čez modre      gorice      in zelene ravnice, ki so mu ležale pred očmi  A
enkrat Slovenca, svojega pajdaša Devetaka od      Gorice      doma, ki je bil za hlapca pri majorju.Imel je  A
odgovori oni ter si prižiga novo smotko. »Iz      Gorice      sta prišla!« »Ah ‒ iz Gorice!  A
»Iz Gorice sta prišla!« »Ah ‒ iz      Gorice!     Že zopet Lahi!« meni zaničljivo sodnik ter se  A
preko njega na drugo stran, tja v nizke vinske      gorice,      kamor še nista bila krenila s prijateljem, kar  A
»ko se jih bolj navadite, izgubile bodo te      gorice      in ta dol tudi ono idealno barvo, katero nosijo  A
zahajajoče sonce, ki je zlatilo bližnje vinske      gorice,      je navduševalo Jaroslava tako, da je sedel kraj  A
Mož ima majhen dom z vinogradičem tik velike      gorice      Veselinove in je priden težak in navaden pomagač  A
Od tod imate diven razgled na vse Zagorje, na      gorice      in poljane ob Sotli, na ravan med Krko in Savo  A
se je pa vedno po taistih tovornih stezah do      Gorice,      do Čedada in laškega Vidma in morebiti tudi  A
tisto sapo, katero je dihal on; gledal je tele      gorice;      tu mu je zahajalo sonce, kakor zahaja zdaj meni  A
še mislil konec sveta tam, kjer so se zelene      gorice      mojega rojstnega kraja dotikale neba; ko mi  A
dalje čez dobravo in planjavo, čez griče in      gorice;      dalje dalje do sneženih vrhov, kjer je ravnokar  A
Nosijo jim jo vlaški tovorniki s prisojne hrvaške      gorice      Repice, po kateri je dobila svoje ime.Zdaj pa  A
vinom se niso zalivali, dasi so ga obilo rodile      gorice      in ravnice.Devet desetin so ga prodali trgovcem  A
puščavi, žegi in burnosti nazaj v svoje ljubke      gorice      in tihe dolinice. Dolenjec, ki stanuje v Trstu  A
Varaždinu in Celju, po vsem Primorju od Senja do      Gorice.     Žena in sin igrata zdaj v Sisku.   A
stran 322 . / Ne bi pozabil niti prijazne      Gorice.     Fantom bi dobil privoljenje, hoditi v svilarnice  A
vinograda; v dveh desetkih let ni bilo nobene      gorice      več brez trsja in vinskega hrama, brez veselih  A
osvinjal vinograd tebe. (Pravijo tisti, ki gnoje      gorice      kakor polje z živinskim gnojem.) ◆ Vinograd  A
Govore gospodarji, ki slove za posebno pametne.      Gorice      gnoje, ali ne z živinskim gnojem, ki se jim  A
vina in potice, pa vam bodo obrodile njive in      gorice.      ◆ Brez vina opeša delavcu život in duša.  A
brigadah in četah. Novinci, ki so prihajali od      Gorice      in iz tolminskih hribov, so bili zaradi dolgih  A
minilo deset let, ko bomo prenesli mejo tja do      Gorice,      da veste, do Trsta, Benetk in še dalje.V ta  A
vzela v svojo sredo in ga odpeljala v vinske      gorice,      kjer ne utihne noč od samih razkošnih vriskov  A
ki se tope v jesenskem soncu, to so vinske      gorice.     Bele hišice sredi njih, ki se blešče kakor ubeljeno  A
vzela v svojo sredo in ga odpeljala v vinske      gorice,      kjer ne utihne noč od samih razkošnih vriskov  A
ki se tope v jesenskem soncu, to so vinske      gorice.     Bele hišice sredi njih, ki se blešče kakor ubeljeno  A
izkušale, da bi prevpile druga drugo: »Pomaranče iz      Gorice!     Suhe tržaške fige!   A
rekel: »Oglasil se je Renato, saj veste iz Nove      Gorice,      pravi, da je na sledi neki čudni druščini.Jaz  A
pomaga: ognja niso imeli. Eden bratov spleza vrh      gorice      in zagleda onkraj ogenj.Bratje so bili veseli  A
Haloze, Kozjansko pa Bela krajina in Slovenske      gorice      in drugi slovenski kraji so najlepši dokaz,  B
kateremu je rastlinska imena za prevod poslal iz      Gorice      tamkajšnji profesor Erjavec, zapisovalec ljudskega  B
[16.oktobra 1910] Prisrčne pozdrave iz      Gorice!      -- Ivan Cankar 19   B
ljudmi. Prav koristno je, da sem spoznal te Slov.      Gorice.     Začetkom prihodnjega meseca se vrnem v Ljubljano  B

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA