Za navedeno triglavsko rožo je v slovenskem ljudskem izročilu obstajalo tudi posebno ime roža mogota, ki je pomensko povsem istovetno s strokovnim latinskim. Tega imena nam ne omenjata niti Dežman niti Baumbach v njunih zapisih o Zlatorogu, pa tudi Funtek, prevajalec Baumbachove pesnitve, kateremu je rastlinska imena za prevod poslal iz Gorice tamkajšnji profesor Erjavec, zapisovalec ljudskega izročila ne. Prvi, ki omenja čudežno rožo pod tem imenom, je zgodovinar S. Rutar (1892), ko v svoji zgodovini Goriške poroča, da se v ljudskem izročilu okoli Triglava nahaja tudi pravljica o Zlatorogu:43 43 S. Rutar: Poknežena grofija ... itm., str. 110. S. Rutar: Iz Bohinja čez Komno v Sočo, Slovenski narod, 1893.