gobec (1.578)

ga naložili. Rad bi, da mi nehate metati v	gobec,	kje sem bil v letih od do, ko ste se vi borili	A
se piše, je treba ljudem s ceste gledati na	gobec,	pravi Luther. TRUBAR: Tale knjiga bo dobro	A
sproži krakajoč, hripav starčevski glas: "Zapri	gobec,	prekleta mačura skurbána!" in treskanje trdih	A
zanke, a beg bi bil brez smisla. Skremžil sem	gobec,	zarenčal ter odvrgel slino. Nato sem v veselje	A
neki, strela božja? S škornjem bi mu zamašil	gobec...	njegov... podelani... gizdavec stari!Lasje so mu	A
žerjav tedaj začne vzdigovati svoj sklonjeni	gobec,	iz katerega visi napeta nit srebrne sline.Onkraj	A
lajal pes, ko da laja tebi. Ko da je njegov	gobec	ob tvojem ušesu, medtem ko te Cvetka sprašuje	A
koleselj. Toda orožniki so mu rekli, naj drži	gobec,	in Moj Jezus je ubogal. Tisti večer	A
svojo ljubezen; vlači ga za rep in stiska za	gobec,	pretepa ga s šibo in brca z boso nožico, potem	A
resnica; nato pa si z dolgim jezikom oblizne	gobec	in spet položi glavo v prah, češ, nemara pa	A
Ko bom nekomu zlomil in razbil in pregriznil	gobec,	je rekel Johan Ot, a se mu je že v naslednjem	A
možiclja v trebuh. Molči, je sopel, molči,	gobec,	drži.Nič noče, nihče, nič, tebi, nič, noče,	A
Galjot se je potegnil vase.	Gobec	držati.Nič odgovoriti.	A
- Drži	gobec,	je zakričal Johan Ot in zdaj mu je vse popustilo	A
pripovedovalca, samega na ravnici, široko je odprla svoj	gobec,	prava črna votlina je zazevala tam zadaj, pravi	A
bilo, da bi ga s stisnjeno pestjo udaril čez	gobec.	Prav po tistih krastavih, razvlečenih žnablih	A
Jaz pa v molk. Kadar se odločim držati	gobec,	takrat ga res držim.Molčal sem in vprašanje	A
imam otroke, imam žensko. Je rekel, drži svoj	gobec	in zaveži svoj gobec.Ne pihaj pepela, je rekel	A
žensko. Je rekel, drži svoj gobec in zaveži svoj	gobec.	Ne pihaj pepela, je rekel, ne pihaj si pepela	A
morem več voziti. Feliks pa je siknil, drži	gobec	in vozi ali nekaj takega, ampak jaz sploh ne	A
zviška ravna z njim, da bi ga najraje počil čez	gobec,	prav tako kot bo z ostrino noža prerezal in	A
Se spomniš, je nekemu Lahu stisnila tako čez	gobec,	da je letel čez vse stole, se Martin Polak že	A
- Pojdi že, reče Djaur, in zaveži babi	gobec.	Oni gre zadaj za Vilijevo glavo, zunaj dosega	A
- Bi že odprl svoj smrdljivi	gobec,	reče. -	A
med rebra, tudi samo v njegov neznosno kričavi	gobec	ne.Ustrelil bi ga.	A
Lapeta smo klicali Lape, ker je namesto usta ali	gobec	rekel lape, krave imajo lape, drži lape, odpri	A
Odjebi, je rekel Johan. Drži	gobec,	sem rekel Johanu.Dajte upravnika, sem rekel	A
resno pogovarjamo?« »Johan,« sem rekel, »drži	gobec	kakšno minuto.Če zmoreš, prosim.«	A
»To ne bo dobro,« je rekel Johan. »Drži	gobec,	« je zaklical inšpektor, »recite temu človeku	A
inšpektor, »recite temu človeku, naj že enkrat drži	gobec.	« »Smo mu že rekli,« je rekel Mrak z dvignjenimi	A
Kurac nesporazum,« je zarenčal nasršeni. »Odpri	gobec,	« je rekel Johanu. Johan je odprl usta.	A
odpreš svoj umazani, kriminalni, arestantski	gobec,	bom pritisnil na petelina.Po nesreči se bo sprožil	A
spraševal, kje je My Tho? S pištolo, naperjeno v	gobec.	Ne ve pa, kje je Dominikanska republika.	A
Večkrat se prigodi, da prinese kako živinče otekel	gobec	s paše, ker jo je gad pičil, Ožbe pa pride,	A
vilicah. On lepo vzame, jaz ga pa dregnem v	gobec,	da je zacvilil.Ko ga pokličem drugič, že ni	A
roko in ne pohvalil, je legel na tla, stisnil	gobec	med prednji nogi in mižal. Tako nenadoma je	A
premaganega nasprotnika leže in si prične lizati	gobec	in noge; eno uho pa je bil revež popolnoma izgubil	A
deček in prosil, naj naredi Tone konjičku nov	gobec.	»Da bo spet zobal,« je dejal Tone. »Oh, saj	A
psa. Judež je legel počasi, položil špičasti	gobec	med prednje noge in začuden gledal.Spoznal je	A
je ves premočen. Rep je stiskal med noge in	gobec	je vlekel skoro po tleh.Vlegel se je pod mizo	A
nora glava! je besnel ležeč na pogradu. V	gobec	bi ji stopil, če bi ga še lahko odprla!Jermenje	A
Merlin, kraljico večera. Zberi se že in zapri	gobec,	se ga je končno naveličal Lepec.Zdaj je vendar	A
si ga podajajo sosedovsko živali iz gobca v	gobec,	ga prevzemajo, ko še ni oddan, in ga še koj	A
Kupec si je ogledoval žival od vseh strani, tudi	gobec	ji je razprl, a ni mogel odkriti na njej nikjer	A
njegove mošnje, ribal nekaj časa svoj mrzli	gobec	ob njegovi mošnji, dosledil njegov korenček	A
po lepaku na oglasnih deskah in da je njegov	gobec	spravil Tjaževo mošnjo v nered, verjemite, da	A
trobljenje, ali je zemlja iz svojih nagibov stisnila	gobec,	ki ga je prej še držala na stežaj odprtega,	A
pes zagrabil za čakšire, suval je v napadalčev	gobec	ter udrihal po njem s palico.V Vilarju je zavrelo	A
povešenim repom otožno capal kraj poti, je dvignil	gobec.	Ker ni dobil nobenega ukaza, je skočil pred jezdeca	A
Ante!« je velel kolovodja. »Daj oslu orglice v	gobec	in vse se mu bo smejalo,« je odgovoril Bobojedac	A
nevarno. Rajši bi poljubil njegovega psa na	gobec,	nego pogledal njemu drzno v oči.Vilar me je	A
služabnik tudi Mefista, da umije revčku zaprašeni	gobec.	Postavil ga je na vrh zida, ki je ograjal hodnik	A
izpred božjega obličja v večno brezno. »Na,	gobec	pasji, zdaj te je konec!« je zarajala v sebi	A
spretnostjo in gibčnostjo je zgrabil konja za	gobec	in mu pogledal na zobe.Aga se je vil, vzpenjal	A
preklavrnih lastnosti mu je kar sama pomolila	gobec,	da ji je pogledal na zobe in jaz sem se ‒ ne	A
senožeti kakor svinja v rži in še bahal se bo,	gobec,	kako nas je ugnal.« Te misli so ga begale.	A
se Lisko zave, ga modras kot strela useka v	gobec.	»Beži, kača!« je Hudournik zakričal, pa je bilo	A
zagrabiti: za vrat, za tilnik, za ušesa, za	gobec.	V obeh je besnela taka togota, da sta ovčar in	A
da mu je dlaka na glavi in na hrbtu naježena,	gobec	je imel široko odprt in iz njega mu je mahal	A
Izdrl ga ni. Jezno je pomolil	gobec	skozi lino in brundal, brundal.Kakor bi rekel	A
se me tiščal. Ko sva prišla domov, je imel	gobec	in glavo hudo oteklo.Smilil se mi je, a nisem	A
Bleknil si neumno, da bi zaslužil torbo na	gobec.	Uganil si pa vendarle.	A
Kakšni ljudje ste to?!« »Zapri	gobec,	reva napihnjena!« »Kaj, če misli narediti samomor	A
ni brigal zanj. S poželjivo naglico je zaril	gobec	v dišečo krmo, in deček se je nazadnje celo	A
Ko pa jo je udarilo težko veslo naravnost na	gobec,	tako da se je curkoma vlila kri, se je vstopila	A
je žival za hip postala, vzdignila je glavo,	gobec	proti nebu in je zavpila z glasom, ki ni bil	A
lepo raščene, rep košat, uhlji dolgi in viseči;	gobec	je bil špičast, skoraj lisičji, nadvse nežen	A
po mehki dlaki, pogledal ji od blizu v rosni	gobec;	še z repom ni zgenila, oči pa so bile mirne	A
mizo, se prikaže druga in nad šapama špičast	gobec.	To je Leda.	A
name; šape so slonele na mojih prsih, rosni	gobec	je bil tik pred mojimi ustmi.V očeh, teh mirno	A
Bal sem se in tresel, da se odpre ta špičasti	gobec;	v lica mi je iz duše segal mraz, geniti nisem	A
trebuh ... žival je skočila s prednjima nogama,	gobec	ves penast, oči krvave ...O, kaj tudi vi tukaj	A
porodila! Če bi krava storila, bi jo poljubila na	gobec	... ali to!... Kaj čakaš in gledaš?	A
golorok, je stal tik pred konjem, gledal mu v	gobec	ter jokal naglas.Zahropela je žival, ozrla se	A
Jaz pa sem vedel: ”Poljubite ga na penasti	gobec,	pokleknite prédenj trpečega, lepo besedo mu	A
štrenastih grivah visela in štrlela od života,	gobec	je bil dolg, ploščat in ozek, skoraj volčji	A
kolena, trikrat je padel. Nazadnje je položil	gobec	v pesek ter me je pogledal s svetlimi očmi,	A
izgubljen gradič, nemarnica, nesramnica, kozji	gobec	tak!« Sredi teh misli in jeznih besed se je	A
pa še tako,« je vzkliknil vikar. »Ti obrusim	gobec,	izbijem zobe, okrešem uha, žival ostudna, prasé	A
Bog mi je priča, da je res, in Mati božja.« »	Gobec	imaš pravi,« je rekel gospod Štefan trpko prizanesljivo	A
glejte ga, bogoslovca, kako je svoj neumni	gobec	odprl, pa se govoriti ni učil!Nisem se!	A
hudo odveč, kakor je slišal praviti. »Pijani	gobec,	« ga je sunil Golja nejevoljno, »ali sem ti zato	A
ustil zadnjič Idrijski, da nismo kristjani?	Gobec!	Še fajmoštri so biriški postali.«	A
dela, ko da je iz drugega sveta. Odprl je	gobec,	pokazal vse zobe in zarenčal proti njej tako	A
osebno se boš zglasil pri njem. Si me slišal,	Gobec?	Da se mi pri priči pobereš iz razreda in javiš	A
nesramnosti takih maloumnežev, kot je malopridni	Gobec!	« »Uh, kako je malopriden!« je ponovila Jamra	A
nališpana frajla, k se boji, da si bo izpahnla	gobec	! ‒ Pa kva se razburjam.	A
skrivenčene kremplje in si oblizoval požrešni	gobec,	sploh nisem opazil!Z grabežljivimi tacami je	A
je nejeverno zamahnila z roko ter bevsknila: »	Gobec	volčji!« nato pa zagrabila veliko kepo snega	A
pri priči zbežijo, ko zagledajo moj kosmati	gobec,	Tabletka!Ali pa pokličejo živinozdravnika, da	A
Pametni človek naj zmerom ve, zakaj konju obrzda	gobec.	»Pa tudi to je, da se grajski pravkar odpravljajo	A
dne, v sedlu bi mi prešlo vse, preden bi se	gobec	spenil konju!« »Ali bi se upal na pot?«	A
Pazi je tiho zalajal in je položil svoj mrzli	gobec	na njegovo roko. »Ampak, kaj bodo ljudje dejali	A
je zdela Kodrolaski trsata medvedova glava.	Gobec	je imel na pol odprt.Kazal je močne bele zobe	A
in se pretrgala. Skóznjo pa je zazijal odprt	gobec	s strašnimi zobmi. Los je zamahnil s sekiro	A
smeje se Urh. »Mozolka, kaj Mozolka! Baba ima	gobec,	da bi deset povodenj utišila!Gobec ima!« deje	A
Baba ima gobec, da bi deset povodenj utišila!	Gobec	ima!« deje Blaž, katerega je imenovanje svakinje	A
Kaj ti pride! En	gobec	trave namuli pa odtrga: hrst!Zopet namuli ‒	A
nekoliko časa v skledo posegati. »Drugega te ni ko	gobec.	« »Tako je, tako, vse sem jaz.	A
ganil z repom in Marko ga je moral prijeti za	gobec,	da ni glasno zarenčal.Temna postava - Marko	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani