nova beseda iz Slovenije
čarovnije ‒ to je znano! ‒ narekuje sam nečisti | duh. | Ti ne verjameš? | A |
pomnite, možje, da se krog Celja plazi neki zlobni | duh. | Bog nas obvari. | A |
Izgini, ko te izven mene ni! Kako zabaven | duh! | Tako se nagromadi v duši črna misel in lebdi | A |
Glej, bratec moj prihaja. Prikaže se | duh | Hermana mlajšega. HERMAN Dva sina, dva otroka | A |
tiho, da Jaka ne sliši): Da te kakšen gosposki | duh | ne sreča! JAKA (stole okoli mize postavlja | A |
iluzija in resničnost, ker sva bila osebi dve, a | duh | enoten.Tvoj, namreč. | A |
Tvoj, namreč. Tvoj | duh, | moški duh, duh po moškem.In lepo sva delala | A |
Tvoj, namreč. Tvoj duh, moški | duh, | duh po moškem.In lepo sva delala v tej dolgi | A |
Tvoj, namreč. Tvoj duh, moški duh, | duh | po moškem.In lepo sva delala v tej dolgi arheološki | A |
O, moški. Moški | duh | ... po česnu.Moški smrči, moški je neumen in | A |
Moški smrči, moški je neumen in ošaben. Moški | duh | je česen.Moški posiljuje. | A |
Za etiko ... PROFESOR: Upam, da me bo Sveti | Duh | razsvetlil, da bom to uvidel. GREGOR: .. | A |
mogoče, da se v isti osebi pogosto družita visok | duh | in nizka nagnjenja.Zadnjič, denimo, sem se znašel | A |
svobodne generacije, mejnik, v katerem je postal | duh | našega naroda ekspanziven, pripravljen za borbo | A |
Tale vrv nas bo učila vsega tega. | Duh, | ki nas je doslej najbolj dušil, je bil zli duh | A |
ki nas je doslej najbolj dušil, je bil zli | duh | malodušja. Klement mu je napovedal boj in zabil | A |
FRANC: Osobi dve. JOŽEF: A | duh | jednoten. Vzameta klobuke s peresi, pojeta | A |
vsaj enkrat na leto razburjene živce umiriti, | duh | in telo se morata spočiti od naporov mestnega | A |
odrodnim ljudem, da jo napolnijo z duhom, ki ni | duh | ljudstva.Bil bi ... takorekoč ... kulturen samomor | A |
skrivnostmi? Vi hodite tod okoli kakor polnočen | duh. | DOLINAR: Jaz bi ga čuval; s svojo srčno krvjo | A |
Kantorju: To sem rekel, da je treba ta brezbožni | duh | med delavci in kajžarji... s krepkim poudarkom | A |
Ali veš, kaj je sreča? Ni | duh | vijolic, ni sladek smehljaj, niso vesele, brezskrbne | A |
okope, nabrusimo bridke sablje! Ne - o, ne! - | duh | tujinstva ne bo skrunil naših svetinj!Podajmo | A |
so vesele in zdrave, ti pa hodiš okoli kakor | duh, | da se te človek bojí ...In pred svetom se pomiluješ | A |
strupene soke in močí zdravilne: njen sladki | duh | krepča teló in dušo, okušena, prikliče naglo | A |
BENVOLIO O Romeo, prijatelj je izdihnil; | duh | plemeniti se je vspel k oblakom, prezgodaj sit | A |
Tybalt, vzemi lumpa si nazaj, ki si mi dal ga! | Duh | Mercutijev plava nad najinima glavama in čaka | A |
ubiti, ki si zvestobo ji prisegel bil; tvoj | duh, | ljubezni krás in vednosti, namesto da bi služil | A |
žilah mrzlo in trudno, onemogel bo življenja | duh; | kri bo izpremenila navadno pot, srce ne bo več | A |
prestolu svojem stoluje prsi mojih gospodar; | duh | nepoznan me vzdiga proti nebu na perotnicah | A |
Časih me obide nekaj posebnega, čisto uporen | duh | ... in takrat sovražim vse tiste ljudi, ki bi | A |
Kralj moravski trudno glavo nágne, Njega silni | duh | k očakom ide ... Káj se ôri po Morávi širni, Po | A |
razvalín stolíčnih, Velegrajskih podrtín otožnih | Duh | odgóvor pôje nam zamólkli: »Ni sovražnik tujec | A |
»Ní li léka zoper smrt na svéti? Čemu | duh | nam, čemu véde bistre?‒ | A |
Kozárec vsak naj bode súh, Da mir njegov imel bo | duh! | Da kdaj ne pride plášit te, Nocój še morda stráši | A |
Šuští, šepeče, síče v sodu prvem ‒ Tó-le | duh | bajni golčí mu: »Leží, leží tam polje mi v tujíni | A |
Suští, šepeče, síče v sodu drugem ‒ | Duh | tá slovesno golčí mu: »Menihi z mesta prišli | A |
tvojo Za sežnja dvá.« »Oh, in sedaj, odkar moj | duh | odplaval Na óni svét, Nazáj ga nosim, kleti | A |
stran 89 . / Tam v mojo knjigo višji Pesniški | duh | je vlít.« »Če sladka me vsebina Zanêse pod nebó | A |
Sapo náse vleče Stojan ... sluša ... Čuj v temi | duh | nékaj golčí ... »Kdo si duša ti nesrečna tukaj | A |
kostíj ... « »Kdáj izpólni se napis na kamnu? Kdáj | duh | moj že mir bo objél? Kdáj, vi bratje ... ?« Čuj | A |
‒ Čudodelnik | duh | si vinski divni! Prideš v žile, kri se nam segréje | A |
se, Razvedrí se in razveselí se: Čudodelnik | duh | si vinski divni! Čuda delaš dnes i na Sosedu | A |
... « »Za njó | duh | moj vas spremljaj v brán, In ‒ pómnite danášnji | A |
je pomlad v prirodi, topel diha ji pozdrav. | Duh | me po samotah vodi, kakor nekdaj, duh sanjav | A |
pozdrav. Duh me po samotah vodi, kakor nekdaj, | duh | sanjav. Hrepenenje mi prebuja vrt pomlajene | A |
starem vse, kar bilo je pred leti, enak je cvetja | duh. | Le sem in tja med veje žar posveti, senice glas | A |
črno zemljo legel, po sreči hrepeni, le česar | duh | nemirni ni dosegel, v tem sluti srečo in za | A |
Kadar življenje ugasne nam bedno, tožil bo | duh | nad našo gomilo, tožil bo svetu naprej in naprej | A |
mladosten sem peval, kar vselej mi vêlel nemirni je | duh; | in kakor jaz tvojega nisem umeval. ni mojega | A |
bode streglo, strme naj bi oznanoval, da v Tebi | duh | je vse spoznal, s Teboj srce je vse doseglo | A |
k molitvi žalostni nagrobni, da se zamišlja | duh | težak. Le mirno spi vseh mrtvih dan! | A |
/ Da Bog naj milostni pozabi, kar je tvoj | duh | zagrešil kdaj, da naj te nékoč vsaj povabi v | A |
Iz globočine srca naj prizovem še eno pesem! | Duh | mi ne da miru, ni obstanka ‒ V skrajnem jaz | A |
Bršljan in bodičje Ti sam si moj tovariš, | duh | misleči, in jaz sem stokrat srečnejši s teboj | A |
prekipel, meglà ji svetlo zoro je odkrila. Misleči | duh, | glej, tebe sem imel, ko bil sem svetu celemu | A |
89 . / Pomlad, pomlad, ti jarobujna doba, moj | duh | pozdravlja srčno tvoj prihod. Cvetice nežne | A |
čas ne razočara. O, kolikrat pa vidi bistri | duh, | v sosednem srcu sleherno genotje vzrojenih in | A |
svet zagrne, odpre se gruda zemlje črne, in | duh | ostavi kraj grobov, kot brza luč, kot ptič krilat | A |
114 . / Objema zemljo noč sanjava, po zraku | duh | mrličev plava, zapušča brate, druge strt ... | A |
žrtev ... . / . / stran 126 . / Haranova želja | Duh | pred Harana priplava, de mu od veselja vnet | A |
Dvajset mine let spokornih, Harana pokliče | duh: | »Haran, mož kreposti vzornih, danes je odprt | A |
moli v črni halji, upov sladko čuti kal. | Duh | šepeče v sinji dalji: »Haran, pravo si izbral | A |
kraljica gospa, podobo razkriti soproga, ki | duh | moj za vzor ga ima. Um velik ‒ tako sem želela | A |
In ti, Orza? Hočeš razodeti, kaj je tebi živo | duh | naslikal?« Vzdahne Orza. | A |
kraljica gospa, podobo razkriti soproga, ki moj | duh | za vzor ga ima. Modrost je pač lepa vrlina, | A |
povem naj danès. . / . / stran 154 . / Moj | duh | bi od njega ljubezni ognjene zahteval ognjen | A |
seboj ne pred seboj ne vesta mej. A kje, moj | duh, | je konec tvoj?‒ | A |
knjiga, zabava v kletki droben ptič, misleči | duh | mi je tovariš, ki luč mi náuka prižiga: na solznem | A |
prirodo lega, v prsi mi nemir. Na spomina krilih | duh | mi bega ... kakor netopir zdaj na line stolpove | A |
čez križe, pokopana trupla v polje ‒ bogvekam, | duh | mi bega na spomina krilih zdaj v prisoj goric | A |
slika ‒ ki ni miš, ne tič, zdaj se v ceno svojo | duh | zamika, zdaj v svoj prazni nič. Večerni zvon | A |
spon, srce topi se, moli ave, ave Maria. Moj | duh | pozabi teh dolin, na kraj nebeške misli slave | A |
imam, ali nimam ‒ kdo odkrito? Vase naj se | duh | zagrebe, z lastno sodbo reši dvom! In ta sodba | A |
star, a zmerom nov. Zmerom nov nas vara, čara | duh | in lik njegov. Naj smo tudi vse dosegli, kar | A |
hipih obišče. Tedaj razplamti mu še enkrat | duh, | privro mu čez ustnice blede, okoli stoječim | A |
brezskrben dolce far niente; morda bi se moj | duh | vpokojil, življenja črt in gnus izgubil, z močmi | A |
Pod tabo na klopi samotno posedam, zamika mi | duh | in srce mi utripa, ko žive podobe preteklosti | A |
srečna tla, skrivajoča drag zaklad. In tako moj | duh | bi rad tajnosti odgrnil mrak vsem stvarem prodrl | A |
izgubil. kako sem ljubil te ‒ in več, kako tvoj | duh | je mene ljubil. Dokaz ljubezni Od tebe sem | A |
prekmalu bodeš bral o sebi. Ohol in žaljen | duh | ne boža. Bojniku nosi psovke tuje. | A |
je zemlja. Glasna misel mi je v čisli, ki jo | duh | oznanja smelo, a vse bolj od glasne misli mi | A |
za naše grobe izklesan kamen ali mah zelen, | duh, | ki je želel in iskal svetlobe, doseže smoter | A |
Sapica pihlja, majè pod oknom vinsko trto, | duh | nemirni plove tje skoz okence odprto. Glej, | A |
zelenega, žar kamna in ciklamna in sonca rumenega, | duh | vijolic in trnjolic, ki sapica žene ga, mirú | A |
pomagala v Elizij. A kaj, še tu brenčala si v moj | duh, | o ti ljubezen, ti si muha muh! Miljon oči imaš | A |
da s tvojo se kedaj združila bi. Kako tvoj | duh | je blag, kako iskren je, pokazale so mehke mi | A |
polna takih muh, da joj,« je šepetal lažnivi | duh. | II Dovolj je, demon, dalje ne govori in duše | A |
»Nikdar.« In pozabljenja, o temni | duh, | nesrečni plod stvarjenja, ga ni?»Nikdar.« | A |
ljubezen večno vidim krog in krog; saj če te, | duh, | neskončno hrepenenje, ah, če te je v nebo poklical | A |
galerije spominov temni zastori spusté. In | duh | se med spomini lahno vije in moje ranjeno drhti | A |
čemu, čemu mi jemlješ dneva svetlo luč, da tava | duh | po temi brez miru? Spoznanje kje je, demon, | A |
sreče - smrt po delu sladke sanje! 2 | Duh, | srce, pred poludnem delujta, vase glejta, pomnita | A |
vase glejta, pomnita, predstavljajta in snujta; | duh, | srce, popoludne delujta, Bog visoko, znanost | A |
visoko Salomon pel od ljubezni. Kómur pevski | duh | sem vdihnil, ž njim sem dal mu pesmi svoje; | A |
domačije bile pokrajne naše so, kar, Samo! tvoj | duh | je zginil, kar nad tvojo jamo pozabljeno od | A |
znal, je vedno molil ′z misli prave. Ko znébil | duh | se trupla je težave, legenda pravi, de je roža | A |
Oglej, de položil nate roké bo patriarh, ak | duh | te žene, ko si pogubljal jih, oteti brate, duhovnega | A |
náme vsàj. In ta síla kljuboválna bil je | duh | nezvésti tvój. Zdaj morí me tóga žálna | A |
Zdaj morí me tóga žálna in vmorjén vže | duh | je moj. TVOJ POGLÈD | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |