nova beseda iz Slovenije
resno in jasno. STOPAR Meni se nekoliko | dozdeva, | za kaj gre, in ljubo bi mi bilo, če bi se stvar | A |
gledat. . / . / stran 13 . / DOBRIN A meni se | dozdeva, | da pričakujejo ti gospodje podpore, denarja | A |
vleče; in zakaj sta vidva tukaj, se mi tudi | dozdeva. | Vam, gospodična Helena, bi jaz prav iz srca | A |
stojí: Ah ne, ah ne ... Če se razgledujem, se mi | dozdeva, | kakor da je na tem zidu vse zapisano ... vse kar | A |
pride k mizi na levi, obadva sedeta: Tako se mi | dozdeva, | da té južine niso dale prijazne roké. JERMAN | A |
BROŠ: Oh ... dà, kako sem se hotel izraziti ... | Dozdeva | se mi, kakor bi stalo nekaj med nama, - in skoro | A |
BROŠ: Ne, jaz vas ne razumem. RUDA: Meni se | dozdeva | tako ... a to ne kali moje sreče niti najmanj | A |
DOLINAR: Čudno. In meni se | dozdeva, | da je vse skupaj zelo nenavadno. Vznemirja me | A |
ljudje pošteni ... BROŠ: N, meni se nekako | dozdeva, | kakor da so ga nesreče malo preveč potrle; časih | A |
Vmes je črn most in treba je čez ta most ... In | dozdeva | se mi vse, da ni več daleč do mostu.Kakor je | A |
jako dragocene. MLAKAR: Motite se, če se vam | dozdeva, | da govorím v razburjenosti nepremišljeno, da | A |
VRANČIČ: Vidva imata zasebne stvarí; kakor se | dozdeva, | zató je pač umestno, da vaju ne motimo. MLAKAR | A |
na grobih, jesenske venejo zadnje cvetlice, | dozdeva | se mi, moj dragi oče, da zopet ti gledam v zgubano | A |
tožni zvonovi s tresočim glasom, čimdalje tišim, | dozdeva | se mi, moj dragi oče, da zopet tvoj resni pogovor | A |
osamljen naproti večernega vetra mehkim perutim, | dozdeva | se mi, moj dragi oče, da tvoja desnico na ramenih | A |
veži, upirajoč se ob palico. Za trenutek se | dozdeva, | kakor bi hotel Toni odgovarjati; pa se premisli | A |
vrat tišči k tlom, medtem ko se mu nasprotno | dozdeva, | da se marsikatera nizka hišica vzpenja pod nebo | A |
že navadil in se mu, pravici bodi ustreženo, | dozdeva | vse skupaj celo nekoliko udobnejše, čeprav si | A |
e m e 1 j a tega sveta. Gospodu Houžvički se | dozdeva, | da je zaradi številk, gdč. Marije in svojega | A |
temne lise. Stvar ni tako preprosta, kot se | dozdeva. | Za nobeno točko ne morem z gotovostjo trditi | A |
spočela moja domišljija. Vse bolj se mi namreč | dozdeva, | da sem jo videl še prej, v nekem drugem mestu | A |
nekaj časa se vrata nekoliko odpro, in kakor se | dozdeva | Juriju, vpraša postarana ženica: »Matija, ali | A |
brat in prijel sestro za roko, »meni se vse | dozdeva, | da ne bo s tvojo svatbo nič in z mojo nič. | A |
gospod načelnik je rekel, da ni nič. Vsaj meni se | dozdeva, | da je tako rekel.Priseči seveda ne bi mogel | A |
prigodo, primerjam dan in bolj in bolj se mi | dozdeva, | da je moj ljubljenček med nesrečneži.Oh, ko | A |
»Dragi gospod ritmajster, meni se vse tako | dozdeva, | da smo prišli v pravo puščavo.« »Kolikor sem | A |
povprašal, koliko nog ima rak. Nam se močno | dozdeva, | da bi med desetimi tako vprašanimi njih pet | A |
pojasniti, je pomolknila. Morda se mi res samo | dozdeva? | se je čez čas povprašala.Saj sem od vsega že | A |
da sploh nisva tako zelo varna, kot se nama | dozdeva, | je čez čas spet načela. Misliš, da lahko kdo | A |
oglašajočo se globoko v drobovju, vedno spet se mu | dozdeva, | da jo vidi prvič, in neprestano mu je, da je | A |
so se me polastili, kaj je resničnost in kaj | dozdeva, | kaj nezavest in kaj zavest, oči so se mi razširile | A |
katerem se čutita med sabo. Edino to se mi | dozdeva, | da je mnogo, kar govori doktor Pipec, sama prevržljivost | A |
Sicer pa tudi ni tako zapuščena, kakor se vam | dozdeva. | Ves Pilić bo pazil nanjo, dokler se ne povrne | A |
jutro resno in veličastno. »Človeku se samo | dozdeva, | a pes natanko ve, kje je prijatelj, kje je sovražnik | A |
mimogrede povedano, da se mi včasi ta naš mali | dozdeva, | kakor da ne verjame v Boga.Ne da bi bil načelen | A |
pomislila. »Ne vem ... kakor v sanjah se mi | dozdeva, | da sem res čula strel.« Stari gospod je spet | A |
« se je nedolžno zlagal brat. »Močno se mi | dozdeva, | da jo prej ali slej odkuri ...« »Ni res | A |
pokrajino, njegov zalet še ni ustavljen, čeprav se | dozdeva | Lovreku nekoliko slabotnejši. »Tako | A |
Nekako raztresen posluša bobnenje nad seboj in | dozdeva | se mu, da ne besni več tako silovito, da celo | A |
mrtvaški postelji svoje matere. Zdaj se mi | dozdeva, | da sem bil vso tisto noč popolnoma vdan in miren | A |
vzdramil nič prej, nego v ječi. Le toliko se mi | dozdeva, | da sem bil poleg svojih dveh krmežljavcev ugledal | A |
da je že popolnoma blazen in se mu resnično | dozdeva, | da popotuje neumorno, roma naravnost proti cilju | A |
pozneje mu nisem videl podobnega in časih se mi | dozdeva, | da niti on ni eksistiral, - da sem govoril ž | A |
fari v sramoto in bridkost! Zdaj pa se nam | dozdeva, | da so ovce našle svojega pastirja!“ Sveti | A |
so, blodijo po svetu brez miru, nebogljenci. | Dozdeva | se mi, da je žalost z njimi, kjer so.Tudi njim | A |
bo vse dobro. Mesec dni te nisem videl, ali | dozdeva | se mi, da je leto in dan.Zame nič ne skrbi, | A |
so že sivi in izžeti in imajo družino doma. | Dozdeva | se mi, ljuba duša, da bodo letos imele amerikanske | A |
premišljuje. Ne sme se prerekati grešnik, če se mu | dozdeva, | da je zaradi pravice in njenih besed v črno | A |
odzadaj pisar. . / . / stran 145 . / »I meni se | dozdeva, | « pritrdi ordonančni častnik Mordaks. »Pa Zrinjski | A |
Bolj ko premišljujem o stari mami, bolj se mi | dozdeva, | da jo vidim v pravi luči.Veliko drugega iz zgodnjih | A |
lase ter pristavil skrbno: »Zdrav še nisi, in | dozdeva | se mi, da še vejejo hladne jesenske sape!« | A |
»Ajo! Za boga, | dozdeva | se mi, da sem bil ljubši njegovi milosti tedaj | A |
Bomo videli. | Dozdeva | se mi, da vam postajam nadležen.Za danes jemljem | A |
važnostjo globoko pokloni. A Bogomiru se vendar | dozdeva, | da diši po žganju, kar je bilo vsekakor mogoče | A |
pokrajino. »Krasna zemlja,« pravi mehko, »in | dozdeva | se mi, da sem še včeraj tekal otrok okrog domače | A |
Človeku, iz dalje to poslopje opazujočemu, pa se | dozdeva, | kakor da bi gledal ostanek iz srednjega veka | A |
Egon, ne postani mi melanholičen! Ali | dozdeva | se mi, da si danes pripravljen k naskoku!Bolje | A |
»Ali si bolna! | Dozdeva | se mi, da si čudno razburjena?« »Serafina | A |
umrl! Lucija, sedaj se mi dejanje moje matere | dozdeva | še silovitejše!Kako je pač mogoče pozabiti takega | A |
Ali naj bi bila govorila? Nam se | dozdeva, | da ni bilo potrebno. Kdor pa ju je pol | A |
ki bi morala biti za vse enaka, potolažena. | Dozdeva | se mi, da take reči ne bi smele biti na svetu | A |
povedali vam bodo že sami. Pa, kakor se mi | dozdeva, | bilo vam je mnogo zanj!« reče oni, a zadnje | A |
porogljivo, »Groga ga hoče imeti in, kakor se mi | dozdeva, | božal ga ne bo.« Vernazz teh besedi ni čul. | A |
prerokovanje,« kolne Tonček; »pa meni se vedno bolj | dozdeva, | da pravo mislite; in čakajte, morda jo Groga | A |
Kaj ugibljete?« dejal je doktor radovedno. » | Dozdeva | se mi, da sem uganil,« zavrne koncipient s smehom | A |
»Oh!« »Se vam li to | dozdeva | čudno?« »O ne, ne! | A |
»To mi je neumljivo!« » | Dozdeva | se vam tako; a le potrpite, gospodična!Želel | A |
je bil prejel to poročilo, podal na Drenovo; | dozdeva | se mu sedaj, da hoče graščak postati nekako | A |
s katerim je pričel! Pa brez šale pravim ‒ | dozdeva | se mi, da imate poseben dar za jezike, in ... | A |
»Čudno!« »Kaj se vam | dozdeva | čudno?« »Čula sem, da je tu na Kranjskem vsa | A |
obrnila ter rekla sodnikovi: »Ne, meni se ne | dozdeva! | « Nato je tudi ona zopet molčala. | A |
je ter povesila oči. »Ker se mu bolj umestno | dozdeva, | vpeljati to tem potom.« Kratek molk je nastal | A |
Izpustil sem Julkine roke in, kakor se mi | dozdeva, | nisem prebledel, ampak če je bilo mogoče, zardel | A |
besede nekoliko zlobno. »Nama se pa skoro tako | dozdeva, | odkar namreč nisva videla vas,« reče Valentin | A |
pišem te vrstice, sili mi oko vedno gor k njej; | dozdeva | se mi, da jo je dihnil poseben genij na mrtvo | A |
Že dve uri jaham sem ter tja in, kakor se mi | dozdeva, | sučem se v večnem kolobarju.« Grofica je bila | A |
ponižni, baron, in nevojaško pomirljivi. Meni se | dozdeva, | da vas je vaša današnja nesreča, ko ste se izgubili | A |
katero sem menda že znan. Da stric ni šel tja, | dozdeva | se mi naravno; on je bil čuden mož, pa da bi | A |
Pa nihče ni zapazil tega. »In meni se | dozdeva, | da baron Gernau že izpolnjuje svojo obljubo | A |
sem ravno ‒ o nasprotnem pri vas prepričan. A | dozdeva | se mi, da se tudi vi ... « Rogulin poneha nekoliko | A |
njega, ter deje z ironičnim naglasom: »Meni se | dozdeva, | da je bilo vendar prav, da sem streljal, kaj | A |
in sediš tako sama tukaj in ‒ pokaži, meni se | dozdeva, | da imaš Še mokre oči, kaj pa ti je?« vpraša | A |
»in jaz vas prav težko razumem! Pa meni se | dozdeva, | da že hladno postaja, dajte mi moj plêd!« Vinka | A |
to navela. Kajti tudi to se mi sedaj mogoče | dozdeva, | « pristavi pikro. Hodila sta še nekaj časa po | A |
Aleksander je včasi jako čuden. | Dozdeva | se mi, kakor bi mi ne zaupal.Danes bi se bila | A |
da me pustite ondi.« »Kajpak, to je tvoja | dozdeva! | Bolje bi ti bilo vendar kdaj spoznati, da si | A |
enak prizor iz srednjega veka. Samoradu se | dozdeva, | da te podobe ne morejo biti resnične, ker ima | A |
se od ondod napoti sovražnik. A meni se močno | dozdeva, | da Turki ne pridejo v Rožno dolino.Ta okraj | A |
Pojdiva tja na rob! Meni se | dozdeva, | kakor da sem čula šum in ropot globoko doli | A |
»Za Mirka se bojim. Meni se | dozdeva, | da bodo dobili Turki Gradišče v svojo oblast | A |
Misli se svobodno, kar se hoče. Tudi nam se | dozdeva, | da ne bi bila brez ‘divjega moža’ Katra nikoli | A |
so malo zvedljivi in zijalasti. Meni se močno | dozdeva, | da si skusil ti naš stari pregovor, da je Kranjcu | A |
Dalmatinci, ki sem jih spoznal. Meni se torej | dozdeva, | da podloga, na kateri stoji v Dalmaciji narodna | A |
grozovite zveri in, če jih ni, kar se jim močno | dozdeva, | kako so si mogli ljudje tako rogavilasto basen | A |
poslušali, dokler ni zapela vsa četa. Meni pa se | dozdeva, | da je Natašino srce prepevalo četi in naravi | A |
še dopoldne prosila, naj ne hodi. Mirku se | dozdeva, | da z materjo sušita seno pod bregom, spodaj | A |
zdaj še ne sme nobeden izmed njih izvedeti. A | dozdeva | se mi, da sem bil izdan, ali pa so mi nasprotniki | A |
malo leze, prijomlje se ob stene in vse se ji | dozdeva | drugače, kakor je bilo prej.Svetloba, ki jo | A |
premikajoča se v vetru kakor črni oblaki. »Vam se | dozdeva, | « je pričel neznanec, in silhueta njegove brade | A |
pričela zopet primikati in odmikati prsim, »vam se | dozdeva, | da jaz nisem danes čisto normalen, to se pravi | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |