dete (1.198)

vedno enako: Povej mi vse, moje srčno ljubo	dete,	saj veš, kako rada te imam ...Mami ...	A
odšla samo za zmeraj. Moje milo, srčno ljubo	dete,	jaz vem, koliko vsega se je zgrnilo nate ..	A
želeli. RUDA k nji, hitro: Ana, - oprosti mi,	dete	moje! ... ANA: Kaj zahtevate od mene, oče?	A
- prekine se nenadno. Bog s teboj torej,	dete	moje. ANA: A jaz sem vesela, oče; kako govorite	A
ANA: Kam pojdete, oče? RUDA: Počivat,	dete	moje; jaz sem utrujen.Gre k pisalni mizi in	A
osvobodi pol smehljaje njenega objema: No,	dete	ubogo, Bog s tabo.Morda je tako boljše, Ninica	A
da je krotek kakor jagnje. - Veliko sreče,	dete,	in Bogá se boj!-	A
se imenuje ta novica? GROFICA CAPULET No,	dete,	skrbnega imaš očeta; da bi odvrnil te od žalosti	A
premalo blagoslova, ker nam je dal Bog to edino	dete;	zdaj vidim, da je bilo to edino za eno še preveč	A
svojem dolgem romanju. Le eno samo, dobro, ljubo	dete;	le eno bitje, ki bi me vedrilo in tolažilo,	A
skrijem v celici jo svoji, da pride Roméo. Ubogo	dete!	V temotnem grobu mrtvec živ leži!	A
vsled te bridkosti, pravijo, da je umrlo lepo	dete;	zdaj prihaja, da skrunil bi mrliča; primem ga	A
bodo vzeli, tele iz krave in žito iz domov,	dete	iz matere.Kogar ne bodo ubili, ta bode moral	A
objame Zorislavo. ZORISLAVA Ljubo, srečno	dete.	Saj znam, da ga ljubiš, da ti je srce polno.	A
ni zate. GROZDANA Ti misliš, da sem jaz še	dete.	A nisem.	A
on jo na srce pritisne. NEKLON Ti ljubo	dete,	čakaj. ČETRTI PRIZOR Prejšnja, Zorislava	A
nam umrje, Neklon? NEKLON Ne misli o tem,	dete	moje.A glej, kje je Zorislava?	A
PRIZOR Zavolj, Cvetiček ZOVOLJ Zakaj plačeš,	dete?	CVETIČEK Mož mi je rekel, da me vzame in nese	A
imenovali. TUGOMER A naj tudi za to izberó kako	dete	ali babo. MENIH Ne tako brzo, tega ne daj	A
ponosna, da je njen ženin junak. Čemu plačeš,	dete?	Plakaj rajši, da dandanes možje po take prazne	A
da vam je rajnica žena porodila lepo žensko	dete.	Kje jo imate?	A
Poleg zibke ‒ čudo ‒ dekle joče! Dèkle joče,	dete	se ji smeje ‒ Jaz ne morem, Bog vas naj uméje	A
»Ne boj se! Jaz mu botra bom, A	dete	vzamem na svoj dom! Bogata jaz sem ti gospá	A
Otroku I. Zakaj milobno gledaš, lepo	dete,	upali, temnozrti moj obraz?‒	A
‒ ‒ O, v tem pogledu tvojem, lepo	dete,	odseva srečnega miru ozir! Na pot življenja	A
prosim, le solza, da gorko se izjokam kakor	dete	na razvaline svojega srca! ... *	A
žena klanja, in od srca se ji toži. Strmi na	dete	in sanja o boju ljutem, o moži ... Vitovčeva	A
pogled globok, objem en sam ljubeč pomiri plaho	dete	brez glasnih besedi. Le pridi, bela smrt, in	A
... jeli radost, jeli bol? Lahko bi se kakor	dete	pol smejal in jokal pol. Pa saj ni tako le meni	A
Dober večer! Prišla je ljubica,	dete	pomladi, z mehkim me glasom pozdravila je.Dober	A
Ne, vekomaj povsod! Kot	dete	borno, ki tu-le mirno, a s teboj zgovorno si	A
livadi, naj vekomaj i jaz s teboj živim!... »Čuj,	dete!	Kam hitiš?	A
Nezakonska mati Káj pa je tebe treba biló,	dete	ljubó, dete lepó! meni mládi deklici, neporočeni	A
mati Káj pa je tebe treba biló, dete ljubó,	dete	lepó! meni mládi deklici, neporočeni materi	A
mene ga je srám! Káj pa je tebe treba biló;	dete	ljubó, dete lepó! Al te je tréba biló, al ne	A
srám! Káj pa je tebe treba biló; dete ljubó,	dete	lepó! Al te je tréba biló, al ne, vender presrčno	A
in jih raznih pesem vadi. Kosa, trdokljunsko	dete,	od preljub′ga Avguština, vél′koglávega kalina	A
stvari. Nekdo toži, nekdo toži, a to	dete	ni, stari hrast umirajoči še ječi za šipami	A
se pesem tožna jíma glási. Tožno poje	dete	bledo, kakor slavec v tihi noči; spremlja	A
v zemljo bodeš glavo sívo; kdo ti božal,	dete	revno, líce bode ljubeznívo? V mírnem	A
ROJENICE Ko noč nebeška zemljo kríje se	dete	v kočici rodí. Zavíte v snežnobele halje	A
koščeni roki meč drží. In skloni se nad ljubo	dete,	odreže z mečem nìt mu dníj, in splava	A
ustnice otožno, ljubeznipolno govoré: ”O	dete,	ljubo dete moje, zakaj bojiš se majke ti	A
ljubeznipolno govoré: ”O dete, ljubo	dete	moje, zakaj bojiš se majke ti? Saj ti	A
njé teló, kakó sladkó nje lice, in moje	dete	za menoj izteza že ročice; že padata v	A
ni mogoče; ah, verjemi, da sem jokal kakor	dete,	ali draga - ni mogoče. Res bi rad pohitel	A
plakaš!‘ Jaz pa sem sklenila rôke: �j mi	dete,	če me ljubiš, kaj sem ti storila, dragi?	A
ustnice otožno, ljubeznipolno govoré: ”Ah	dete,	ljubo dete moje, -- zakaj bojiš se majke	A
ljubeznipolno govoré: ”Ah dete, ljubo	dete	moje, -- zakaj bojiš se majke ti? Saj	A
na prsih pa ji spi sladkó nesrečno moje	dete.	“ ”Oj zbudi, zbudi se, moj mož, pri tebi	A
njé teló, kakó krasnó nje lice, in moje	dete	za menoj izteza že ročice; že padata	A
Jaz pa sem pisala njemu, klicala ga kakor	dete,	klicala ga in prosila, da me reši iz sramote	A
mogoče ... Ah, verjemi, da sem jokal kakor	dete,	-- -- ali draga, -- ni mogoče. Res bi	A
plakaš!‘ Jaz pa sem sklenila róki: �j mi	dete,	če me ljubiš, da ne ginem od obupa ...‘	A
jaz mu nisem odpustila, -- ah, kakó si,	dete	moje, zaslužilo ti sovraštvo?...	A
osorej potočijo radostni raj, naj ondi usnivajo	dete	obreda vesne rosno mlade in zakipeli maj -	A
iz iste pesmi "Odprite okna, odprite duri");	dete	obreda vesne rosno mlade (po verzu iz Aškerčeve	A
iz Aškerčeve Čaše nesmrtnosti "jasno jutro,	dete	vesne mlade"). ROMAN (str. 41): ob pol petih	A
jih prvič in zadnjič: Blodnjak, Krik, Puščava,	Dete,	Strah, Mehanizem, Sperma, Jaz, Krog, Monolog	A
pravdoznansko prenesel sem v deželo si slovansko, češ	dete	veseli se zlate pene. Neumen nisi, to se mora	A
bi me še ljubila ti, ‒‒ Ti zlato, priserčno	dete!	Le hitro spet v roko popotni les, Pa dalje,	A
pozdravilo, Ki, koder hodi, za tabo se joka, Ko	dete,	ki je mater izgubilo. Koblenz Rena voda, lepa	A
globoka; Po meni bo klicalo glasno sercé, Ko	dete,	ki se po materi joka. Zastonj tolažba! mogoče	A
Klečala pred menoj, zastonj, me zvala Priserčno	dete	, oh! zastonj z rokó Kazala persi: prizanesi	A
solzah je zaihtelo: »Čeprav umrem, saj moje	dete	bo živelo!« Tako umiramo zdaj mi, ki v nas življenje	A
cvet. . / . / stran 13 . / Saj, ko porasteš,	dete	zalo, drugače bode mnogokaj: Da bi Ie vedno	A
zmel. Izmed ljudi na mlado rame tu mati malo	dete	vzame: »Glej, on je Izrael otel!« In starček	A
o, nebo, veliko terjaš od očeta! Odpusti,	dete	mi ljubó, zgoditi mora se tako: prisega grozna	A
četudi drug bo vžival, ko cvet se bo razvil. Oj,	dete,	dete malo, nedolžno dete ti, sirota si ostalo	A
bo vžival, ko cvet se bo razvil. Oj, dete,	dete	malo, nedolžno dete ti, sirota si ostalo, kedó	A
se bo razvil. Oj, dete, dete malo, nedolžno	dete	ti, sirota si ostalo, kedó za té skrbi? Pa če	A
ko je stopil on pred njo. »Daj mi cvetko,	dete	zalo, da na prsi jo pripnem, za spomin cvetico	A
stran 64 . / SRCE SIROTA Osamelo, zapuščeno	dete	tu stoji mladó, čelo tožno in megleno, in mokró	A
Slovenec sem! Tako je mati d′jala, ko me je	dete	pestovala. Zatorej dobro vem: Slovenec sem.	A
prsih me dojila, slovenske pesmi pevala, ko	dete	me je zibala. Hojladrija drija drija hojladrom	A
Pa o pomenih dvomim, o posluhu, ko hodim,	dete,	v regratovem puhu. Ko hodim, dete, v regratovem	A
regratovem puhu. . / . / stran 25 . / Ko hodim,	dete,	v regratovem puhu, mojbog, pozabljam, koga k	A
potrebna, Peter! Zdaj si bolan, nebogljen kakor	dete	v plenicah.Kdo te bo pital, snažil?	A
pamet, potem je poštarica rodila nezakonsko	dete	in ga ob povodnji vrgla v reko.Na pomlad je	A
tako je mati djala, ko me je	dete	pestovala ...« Pa je prišla vojna.	A
tako je mati djala, ko me je	dete	pestovala ...« »Drugo poglavje.«	A
tako je mati djala, ko me je	dete	pestovala ...««« Peter je ponavljal svojo	A
kliče mamo Nežo, jagnje božje, naj ji obvarje	dete,	vidi, kako se majejo zvoniki, vidi v nebesih	A
kakor mati, ki se boji, da bo zbudila speče	dete,	razgrinjala temno odejo čez trudno življenje	A
toda spomin na mater, ki mu je polagala svoje	dete	na srce, je zadrževal vzdignjeno roko.Ali naj	A
revček, Gašperček,« je božala mati ljubljeno prvo	dete.	Ko je prvi sneg še ležal po dolinah, po prisojnih	A
in iztegnil roko. »Lična knjižica, najmlajše	dete	vašega uma in srca.Prav.	A
se udari ob čelo, »kaj stočeš, kakor bolno	dete?	« »Mir s tabo!« jo vstopivši pozdravi Polona	A
besedami: »Tvoja kita je najkrasnejša, ljubo	dete,	« sprejel dišeči dar. Grofov grad v mestu je	A
dobrote, ene milosti. »Vse, vse, kar hočeš,	dete	moje,« je vzkliknil grof.»Če more kakšen človek	A
menihu: »Ta žena se mi ne dopade; grda je.« »O	dete	moje!« jo posvari mož, »o človeku se kaj takega	A
se je umikal Friderik! Moje roke so odnesle	dete,	ko je umirala gospa.Umrl je Andrej; s puščicami	A
je moja roka postlala smrtno posteljo, zadnje	dete	umira zdaj v graščini in Urh ‒ Urha bo pa umorila	A
dan prezgodaj ne umrli. Vendar zdaj si reši	dete,	ki biva v pregrešni hiši.Vsak otrok na Dunaju	A
pade pred Srakarja na kolena in joka kakor malo	dete,	tako da se je Srakarju in celo Pezdirju smilil	A
sebi, česar telo potrebuje. Le poglej majhno	dete,	ki se živi zgolj od mleka in se prav dobro počuti	A
nož in z istim nožem se je zabodlo moje edino	dete.	Oh, koliko je trpela moja duša, nisem ga imel	A
sedeti in prejo navijati.« »Ne nori kakor neumno	dete,	« svari jo mirno Julija, »saj še ne vemo, kakšni	A
»Umiri se, Berta! Ne bodi	dete!	Ako je on tako vreden tebe, kakor si ti vredna	A
očeta, kateri je izgubil edino ljubljeno svoje	dete?	Še isti dan se je odpeljal Bentivoglio in ni	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani