nova beseda iz Slovenije
so stala na prvem mestu imena tlačanov: Urh | Bogataj, | Janez Srakoper, Peter Cvetrežnik, Jurij Kozorog | A |
razumeli, a nagonsko so stopili ob kraj. Ključar | Bogataj | je zaklical sproščeno: »Tolminski!« Mož se je | A |
gosposki fant po naši dolini!« je mrmral ključar | Bogataj | nejevoljno.Trdo je dejal župnik: »Ne obgodrnjavaj | A |
pa le stoji!« »Stoji,« je pritrdil ključar | Bogataj, | a pogledal vendar nekam neodkritosrčno mimo | A |
gosposko za Tolminske,« je tedaj priskočil tovarišu | Bogataj | na pomoč. »Lahko izbirajo,« je menil župan Mohor | A |
pripomnil Seljak. »Pa bo še slabše,« je dodal | Bogataj. | »Moj oče je večkrat rekel, da bodo prvi galjoti | A |
nihče tovoriti. »O Jezus!« je vzdihnil ključar | Bogataj. | On je vozil župnikovo vino; ozrl se je po gospodu | A |
uvoda Seljak. »Krivica je in bo,« je sladkal | Bogataj. | »Gospod fajmošter, saj veste, da smo vsi za vas | A |
»Kakšen punt! Noben punt,« je govoril | Bogataj, | »saj vsi vemo, zakaj ste šli z možmi v Tolmin | A |
ljudje?« »Mašo v Melcih!« je zanosljal Seljak. | Bogataj | je prosil: »Gospod fajmošter, če je moči, da | A |
Kavčič, Šime Cvetrežnik, Jakob Zlatoper, Urh | Bogataj, | vdova po Tonetu Krivcu in Luka Muznik.Tako. | A |
kompaniji za prvega feldvebeljna. Stotnik | Bogataj | me gledajo kakor gospod pribočnik in vprašajo | A |
Jan Plestenjak: Mlinar | Bogataj | Virtualna slovenska knjigarna BESeDA (Franko | A |
lakota pretegnjena!« je zatulil žagar in mlinar | Bogataj; | Katra, že zgarana, pa ne še stara dekla, ga | A |
pozvanjajoča žaga, ki je hrustala in sikala. | Bogataj, | že prileten mlinar, žagar in gruntar, je sédel | A |
nič kolikokrat opeharil. Stope so udarjale, | Bogataj | pa je premišljeval, kam bi z denarjem, ki ga | A |
dvojnim dnom. Kmetje so šušljali, da si je | Bogataj | to skrinjico prisvojil ob prevratu in da ni | A |
tisti denarji nakopičili sklade hlodov in desák. | Bogataj | pa je bil vesel, da ga ni tatu, ki bi našel | A |
stoletja za varuha sv. Mohor in Fortunat. Že stari | Bogataj | si je zagradil Kopačnico in k hiši dozidal mlin | A |
mimoglede zabrusil: »Vraga, čudna letina!« Že stari | Bogataj | si je nagrabil lepih denarjev, ko pa je umrl | A |
ljudje, ko je žago, mlin in grunt prevzel mladi | Bogataj. | Kmalu pa se je pokazalo, da je ta še trši od | A |
so godrnjale stare ženice in se jezile; zakaj | Bogataj | jih je imel že čez štirideset, pa se za ženitev | A |
sicer mu pa kmetje svojih hčerá niso ponujali. | Bogataj | je dobro vedel, kaj in kako ljudje o njem mislijo | A |
celó mestenci odkrivali in mu rekli »gospod«. | Bogataj | pa se je le muzal, kot bi mu bilo bog vé kako | A |
in pisali, davkarija pa je zahtevala svoje. | Bogataj | je klel davkarijo, rentačil nad pisuni, nazadnje | A |
slabo namlelo. Da niso jeli godrnjati, jih je | Bogataj | obsipal s ploho besed. »Ne vem, ali je letos | A |
no, Katra, jezica pohlevna!« se je zarežal | Bogataj, | ki je Katro dobro poznal in vedel, da se je | A |
Bogataja rad za zdravila pobaral.« »Dober dan, | Bogataj! | « ga jo ogovoril Bajželj.Glas mu je bil nekam | A |
vendar mu je bilo laže, ko je zaslutil, da je | Bogataj | uganil, kaj ga je zaneslo v mlin. Možakar je | A |
Kako je mogoče, da mu bo skopuški in oderuški | Bogataj | postregel s tepkovcem?Začel se je otepati misli | A |
rok, z deklami pa je tudi križ!« se je muzal | Bogataj | in natočil.Široko se je razkoračil pred Bajžljem | A |
azbičanega Boga komaj razločil. »Hhm!« je pomežiknil | Bogataj | in segel po sapi.»Kar nagni še, da ti bo beseda | A |
Iznenada ga je iz tega razmišljanja zmotil | Bogataj. | »Danes je trda za denar, pa še zadolžena kmetija | A |
nikoli tako majhnega. . / . / stran 12 . / | Bogataj | si je mel roké, lovil z očmi, premikal ustnice | A |
notarski papirji, kolki in še pota povrhu.« | Bogataj | je govoril s poudarkom, Bajžlja kar prebadal | A |
najlepše, če se z njo ne ukvarjaš, ha ha!« | Bogataj | se je zakrohotal in tudi Bajželj se je zasmejal | A |
notarju. Za trenutek se je zamislil, tedaj pa je | Bogataj | vstal, odklenil kamro, zaprl vrata za seboj | A |
poštenjak rad pomaga poštenjaku, da boš vedel.« | Bogataj | se je mogočno razkopačil pred mizo in odprl | A |
mučne ječe. Izza pošev postavljene podobe je | Bogataj | izvlekel papir, z zaprašene omare pa črnilo | A |
Obresti pripoznam 20 od sto. Za prvega pol leta | Bogataj | namesto obresti v denarju poseka 5 smrek pod | A |
smrek pod planino.« Bajželj ni vedel, kaj mu | Bogataj | bere, kajti mlinar je svoje besede tako čudno | A |
poštenost ga bova pa res še liter!« se je zahohotal | Bogataj. | Glas se mu je čudno spremenil, bahava objestnost | A |
. / stran 16 . / domačijo!« se je krohotal | Bogataj, | ko je bil sam v hiši, in srebal tepkovec.Potem | A |
vidno pregibale na žebljih, kot bi prosile: | Bogataj, | nikar se ne pregreši. Bajžlja je dušilo, po | A |
spačeni glasovi, ki jih je pred pol ure govoril | Bogataj. | Mislil je in mislil, pa se ni mogel domisliti | A |
in včasih celó robati. Najbolj čuden je pač | Bogataj. | Saj še v cerkev ne hodi rad. | A |
niti vodovoda nimajo. Društvo je ustanovil | Bogataj | in bil seveda izvoljen za predsednika.Bil je | A |
je v tem denarju prekletstvo najinega rodu. | Bogataj | je s hudičem zvezan.« »Rešeni smo najhujšega | A |
zadovoljen, da si se jih rešil!« ga je ogovoril | Bogataj, | švignil z očmi in se zdaj pa zdaj nekam čudno | A |
da se iz njih reži porog. »Ne vedo še, kdo je | Bogataj! | Le to sem ti hotel povedati, da ne boš mislil | A |
njegovo poštenost, a ni našel primerne besede. | Bogataj | je opazil in prijetno mu je bilo.»Ne misli, | A |
Tudi jaz se ne smem obotavljati!« se je hlinil | Bogataj | in segel svojemu dolžniku v roko.Bila je vroča | A |
glavo. Nekajkrat se ji je zarežal pred očmi | Bogataj, | da jo je pretreslo in se je zgrozila.Le kaj | A |
še ne razumeš vsega tega. Meni se zdi, da je | Bogataj | tvojega očeta strašno opetnajstil.V njegove | A |
smreke pod planino so šli danes zjutraj sekat. | Bogataj | je bil z njimi.Ne bi vedel, a so me prebudili | A |
natočiti žganja. Kar je še najbolj čudno, plačal je | Bogataj. | « Buh je umolknil in se nekam zamislil, Agata | A |
ustnice in zmerom bolj se je misel, da ga je | Bogataj | najbrž ogoljufal, obličila v resnico: da, zdaj | A |
da je Bajžlju kri kar vrela. Tak si torej, | Bogataj, | dobrotnik hinavski!Opetnajstil, ociganil, prelisičil | A |
le to si zapomni! Torej me res hočeš uničiti, | Bogataj | bogatajski! Momljal je sam zase v gluho pokrajino | A |
če ga lopnem, bova lahko oba nesrečna. In | Bogataj | je hrust, ne bilo bi varno, bosti se z njim | A |
»Saj vas je že tako preveč. | Bogataj, | kaj za vraga počenjate?« se je razhudil. »Kaj | A |
Kaj pihaš, Bajželj? Ali te zebe?« se je rogal | Bogataj | in se obrnil nazaj k delavcem. »Saj ... saj ... | A |
in se obrnil nazaj k delavcem. »Saj ... saj ... | Bogataj, | « je jecljal Bajželj, »saj sva se le za pet vrhov | A |
se je moral z roko opreti na prvo smreko. | Bogataj | se ni več zmenil zanj.Bajželj je dolgo dolgo | A |
tujih smrek ne bom podiral. Sam jih sekaj, | Bogataj, | če hočeš,« je slišal Bajželj govoriti za seboj | A |
sodišče ‒ čisto zmešalo me je. Verjel sem, da je | Bogataj | najbolj pošten človek na svetu, tako je bil | A |
bili čedalje bolj glasni in razvneti. »Ali se | Bogataj | nič ne prikaže?« se je oglasil izza mize Rožanec | A |
pogledovali. »Pa Bajžlja!« se je razhudil Tomaževec. | Bogataj | mu je presedal, zato je zmerom iskal prilike | A |
oderuha in goljufa. »Res, ne smem reči, da je | Bogataj | goljuf.Vsi ste mi priča, da nisem rekel tega | A |
pogledal Kozomolca, češ ne boš me ujel, pri meni | Bogataj | že ne bo časti lovil. Kozomolec je predeval | A |
je bilo s Podrekarjem, od katerega je stari | Bogataj | kupil žago in mlin.Rekli so, da je bil Podrekar | A |
in da so zato dobili tako ime.« Rekar je ime | Bogataj | pomenljivo naglasil in nagnil kozarec, kmetje | A |
je speklo, da je tako nečedno govoril o imenu | Bogataj. | Tudi njegova žena, Bogatajeva sestrična, se je | A |
pretankovesten. . / . / stran 44 . / »Stari | Bogataj | je imel nesrečo že v zakonu.Žena mu je znorela | A |
kričati in začnite delati. Ne pozabite, da je | Bogataj | ne le grabež, ampak tudi častilakomen, in za | A |
Sicer imamo večino že zdavnaj za seboj in to | Bogataj | prav gotovo voha,« je še dodal, prijazno pogledal | A |
klade ‒ Bajžljeve smreke ‒ ki jih je posekal | Bogataj. | 5. | A |
Tine se je kar zadovoljen vračal iz gostilne. | Bogataj | mu je že zdavnaj presedal, sedaj ga je razvnelo | A |
občni zbor gasilnega društva in kako bi bil | Bogataj | najbolj vidno osramočen.Ko je zagledal pod planino | A |
izjokala. Saj si že to preveč žene k srcu, da je | Bogataj | nastavil obresti kar po dvajset od sto.Pravijo | A |
kaj bo s kmetijo. Vsako noč sanja, da jo je | Bogataj | že pobral, njo, očeta in Agato pa pognal po | A |
/ Z nasprotne strani je kar po celem gazil | Bogataj; | obiskal je nekaj dolžnikov.Mogočno je zasajal | A |
dovolj povedó!« mu jo je zabrusil Tine, da je | Bogataj | osupnil.Da bi se Tine vtikal v njegove in Bajžljeve | A |
očeta in mu reci, naj se le še oglasi!« je sikal | Bogataj. | Agata se je bala, da bi se Tine spozabil. »Ne | A |
spozabil. »Ne bom ne!« je revsknila, da jo je | Bogataj | začudeno pogledal, Tinetu pa je odleglo.Agata | A |
kakor za druge plačevati dolgove!« je zarenčal | Bogataj. | Tine mu je mahoma postal zoprn, ko pa se je | A |
ponižanje Po vsem zaselju je završalo, kako je | Bogataj | Bajžlja odrl in med gospodarji jih je bilo dosti | A |
jih je bilo dosti, ki so javno govorili, da je | Bogataj | goljuf.Krožiti so jele čudovite zgodbe o Bogatajevem | A |
Pripovedovali so celó, da v grapi straši, da se stari | Bogataj | vica in opominja mladega, naj se spametuje, | A |
in ga še podžigali. Res pa je, da se mu je | Bogataj | rajši na kilometer daleč ognil, kakor da bi | A |
gostilni pri štefanih, ki jih je naročil predsednik | Bogataj. | Prav za prav so taki občni zbori lepa reč, so | A |
vzklikali: »Le vrzimo ga, prepleto nas je ožulil!« | Bogataj | je za vse to zvedel, zato ni molčal in lenaril | A |
pomisleke v vinu in žganju, s katerim jih je | Bogataj | kar zalival. »Da, da, zmaga je naša!« so se | A |
pomislekov, kdo ima prav, Tine in Rekar ali | Bogataj. | Bogatajeva zmaga se je v trenutku izmaličila | A |
v nizki, za dom preurejeni bajti obe vojski. | Bogataj | je pripeljal nekaj vojščakov, ki se jim je že | A |
Tudi njihovi ljudje so bili mirni in tihi. | Bogataj | je hodil zravnano in bahavo ter metal oči po | A |
drugega in kot bi Tineta le mimogrede poznali. | Bogataj | je pogledal na uro.Zdelo se mu je, da je kar | A |
Tudi Tine je pogledal. | Bogataj | je to opazil in ga tisti hip oplazil z očmi | A |
kmetje in se rinili k mizi, za katero je sedel | Bogataj. | »Nate!« je zarjul in hotel oditi. | A |
meni dolžno, jaz sem ga zalagal!« se je ujezil | Bogataj. | »Kolikor izkazuje blagajniška knjiga, ki si | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |