bogataj (3.021)

so stala na prvem mestu imena tlačanov: Urh	Bogataj,	Janez Srakoper, Peter Cvetrežnik, Jurij Kozorog	A
razumeli, a nagonsko so stopili ob kraj. Ključar	Bogataj	je zaklical sproščeno: »Tolminski!« Mož se je	A
gosposki fant po naši dolini!« je mrmral ključar	Bogataj	nejevoljno.Trdo je dejal župnik: »Ne obgodrnjavaj	A
pa le stoji!« »Stoji,« je pritrdil ključar	Bogataj,	a pogledal vendar nekam neodkritosrčno mimo	A
gosposko za Tolminske,« je tedaj priskočil tovarišu	Bogataj	na pomoč. »Lahko izbirajo,« je menil župan Mohor	A
pripomnil Seljak. »Pa bo še slabše,« je dodal	Bogataj.	»Moj oče je večkrat rekel, da bodo prvi galjoti	A
nihče tovoriti. »O Jezus!« je vzdihnil ključar	Bogataj.	On je vozil župnikovo vino; ozrl se je po gospodu	A
uvoda Seljak. »Krivica je in bo,« je sladkal	Bogataj.	»Gospod fajmošter, saj veste, da smo vsi za vas	A
»Kakšen punt! Noben punt,« je govoril	Bogataj,	»saj vsi vemo, zakaj ste šli z možmi v Tolmin	A
ljudje?« »Mašo v Melcih!« je zanosljal Seljak.	Bogataj	je prosil: »Gospod fajmošter, če je moči, da	A
Kavčič, Šime Cvetrežnik, Jakob Zlatoper, Urh	Bogataj,	vdova po Tonetu Krivcu in Luka Muznik.Tako.	A
kompaniji za prvega feldvebeljna. Stotnik	Bogataj	me gledajo kakor gospod pribočnik in vprašajo	A
Jan Plestenjak: Mlinar	Bogataj	Virtualna slovenska knjigarna BESeDA (Franko	A
lakota pretegnjena!« je zatulil žagar in mlinar	Bogataj;	Katra, že zgarana, pa ne še stara dekla, ga	A
pozvanjajoča žaga, ki je hrustala in sikala.	Bogataj,	že prileten mlinar, žagar in gruntar, je sédel	A
nič kolikokrat opeharil. Stope so udarjale,	Bogataj	pa je premišljeval, kam bi z denarjem, ki ga	A
dvojnim dnom. Kmetje so šušljali, da si je	Bogataj	to skrinjico prisvojil ob prevratu in da ni	A
tisti denarji nakopičili sklade hlodov in desák.	Bogataj	pa je bil vesel, da ga ni tatu, ki bi našel	A
stoletja za varuha sv. Mohor in Fortunat. Že stari	Bogataj	si je zagradil Kopačnico in k hiši dozidal mlin	A
mimoglede zabrusil: »Vraga, čudna letina!« Že stari	Bogataj	si je nagrabil lepih denarjev, ko pa je umrl	A
ljudje, ko je žago, mlin in grunt prevzel mladi	Bogataj.	Kmalu pa se je pokazalo, da je ta še trši od	A
so godrnjale stare ženice in se jezile; zakaj	Bogataj	jih je imel že čez štirideset, pa se za ženitev	A
sicer mu pa kmetje svojih hčerá niso ponujali.	Bogataj	je dobro vedel, kaj in kako ljudje o njem mislijo	A
celó mestenci odkrivali in mu rekli »gospod«.	Bogataj	pa se je le muzal, kot bi mu bilo bog vé kako	A
in pisali, davkarija pa je zahtevala svoje.	Bogataj	je klel davkarijo, rentačil nad pisuni, nazadnje	A
slabo namlelo. Da niso jeli godrnjati, jih je	Bogataj	obsipal s ploho besed. »Ne vem, ali je letos	A
no, Katra, jezica pohlevna!« se je zarežal	Bogataj,	ki je Katro dobro poznal in vedel, da se je	A
Bogataja rad za zdravila pobaral.« »Dober dan,	Bogataj!	« ga jo ogovoril Bajželj.Glas mu je bil nekam	A
vendar mu je bilo laže, ko je zaslutil, da je	Bogataj	uganil, kaj ga je zaneslo v mlin. Možakar je	A
Kako je mogoče, da mu bo skopuški in oderuški	Bogataj	postregel s tepkovcem?Začel se je otepati misli	A
rok, z deklami pa je tudi križ!« se je muzal	Bogataj	in natočil.Široko se je razkoračil pred Bajžljem	A
azbičanega Boga komaj razločil. »Hhm!« je pomežiknil	Bogataj	in segel po sapi.»Kar nagni še, da ti bo beseda	A
Iznenada ga je iz tega razmišljanja zmotil	Bogataj.	»Danes je trda za denar, pa še zadolžena kmetija	A
nikoli tako majhnega. . / . / stran 12 . /	Bogataj	si je mel roké, lovil z očmi, premikal ustnice	A
notarski papirji, kolki in še pota povrhu.«	Bogataj	je govoril s poudarkom, Bajžlja kar prebadal	A
najlepše, če se z njo ne ukvarjaš, ha ha!«	Bogataj	se je zakrohotal in tudi Bajželj se je zasmejal	A
notarju. Za trenutek se je zamislil, tedaj pa je	Bogataj	vstal, odklenil kamro, zaprl vrata za seboj	A
poštenjak rad pomaga poštenjaku, da boš vedel.«	Bogataj	se je mogočno razkopačil pred mizo in odprl	A
mučne ječe. Izza pošev postavljene podobe je	Bogataj	izvlekel papir, z zaprašene omare pa črnilo	A
Obresti pripoznam 20 od sto. Za prvega pol leta	Bogataj	namesto obresti v denarju poseka 5 smrek pod	A
smrek pod planino.« Bajželj ni vedel, kaj mu	Bogataj	bere, kajti mlinar je svoje besede tako čudno	A
poštenost ga bova pa res še liter!« se je zahohotal	Bogataj.	Glas se mu je čudno spremenil, bahava objestnost	A
. / stran 16 . / domačijo!« se je krohotal	Bogataj,	ko je bil sam v hiši, in srebal tepkovec.Potem	A
vidno pregibale na žebljih, kot bi prosile:	Bogataj,	nikar se ne pregreši. Bajžlja je dušilo, po	A
spačeni glasovi, ki jih je pred pol ure govoril	Bogataj.	Mislil je in mislil, pa se ni mogel domisliti	A
in včasih celó robati. Najbolj čuden je pač	Bogataj.	Saj še v cerkev ne hodi rad.	A
niti vodovoda nimajo. Društvo je ustanovil	Bogataj	in bil seveda izvoljen za predsednika.Bil je	A
je v tem denarju prekletstvo najinega rodu.	Bogataj	je s hudičem zvezan.« »Rešeni smo najhujšega	A
zadovoljen, da si se jih rešil!« ga je ogovoril	Bogataj,	švignil z očmi in se zdaj pa zdaj nekam čudno	A
da se iz njih reži porog. »Ne vedo še, kdo je	Bogataj!	Le to sem ti hotel povedati, da ne boš mislil	A
njegovo poštenost, a ni našel primerne besede.	Bogataj	je opazil in prijetno mu je bilo.»Ne misli,	A
Tudi jaz se ne smem obotavljati!« se je hlinil	Bogataj	in segel svojemu dolžniku v roko.Bila je vroča	A
glavo. Nekajkrat se ji je zarežal pred očmi	Bogataj,	da jo je pretreslo in se je zgrozila.Le kaj	A
še ne razumeš vsega tega. Meni se zdi, da je	Bogataj	tvojega očeta strašno opetnajstil.V njegove	A
smreke pod planino so šli danes zjutraj sekat.	Bogataj	je bil z njimi.Ne bi vedel, a so me prebudili	A
natočiti žganja. Kar je še najbolj čudno, plačal je	Bogataj.	« Buh je umolknil in se nekam zamislil, Agata	A
ustnice in zmerom bolj se je misel, da ga je	Bogataj	najbrž ogoljufal, obličila v resnico: da, zdaj	A
da je Bajžlju kri kar vrela. Tak si torej,	Bogataj,	dobrotnik hinavski!Opetnajstil, ociganil, prelisičil	A
le to si zapomni! Torej me res hočeš uničiti,	Bogataj	bogatajski! Momljal je sam zase v gluho pokrajino	A
če ga lopnem, bova lahko oba nesrečna. In	Bogataj	je hrust, ne bilo bi varno, bosti se z njim	A
»Saj vas je že tako preveč.	Bogataj,	kaj za vraga počenjate?« se je razhudil. »Kaj	A
Kaj pihaš, Bajželj? Ali te zebe?« se je rogal	Bogataj	in se obrnil nazaj k delavcem. »Saj ... saj ...	A
in se obrnil nazaj k delavcem. »Saj ... saj ...	Bogataj,	« je jecljal Bajželj, »saj sva se le za pet vrhov	A
se je moral z roko opreti na prvo smreko.	Bogataj	se ni več zmenil zanj.Bajželj je dolgo dolgo	A
tujih smrek ne bom podiral. Sam jih sekaj,	Bogataj,	če hočeš,« je slišal Bajželj govoriti za seboj	A
sodišče ‒ čisto zmešalo me je. Verjel sem, da je	Bogataj	najbolj pošten človek na svetu, tako je bil	A
bili čedalje bolj glasni in razvneti. »Ali se	Bogataj	nič ne prikaže?« se je oglasil izza mize Rožanec	A
pogledovali. »Pa Bajžlja!« se je razhudil Tomaževec.	Bogataj	mu je presedal, zato je zmerom iskal prilike	A
oderuha in goljufa. »Res, ne smem reči, da je	Bogataj	goljuf.Vsi ste mi priča, da nisem rekel tega	A
pogledal Kozomolca, češ ne boš me ujel, pri meni	Bogataj	že ne bo časti lovil. Kozomolec je predeval	A
je bilo s Podrekarjem, od katerega je stari	Bogataj	kupil žago in mlin.Rekli so, da je bil Podrekar	A
in da so zato dobili tako ime.« Rekar je ime	Bogataj	pomenljivo naglasil in nagnil kozarec, kmetje	A
je speklo, da je tako nečedno govoril o imenu	Bogataj.	Tudi njegova žena, Bogatajeva sestrična, se je	A
pretankovesten. . / . / stran 44 . / »Stari	Bogataj	je imel nesrečo že v zakonu.Žena mu je znorela	A
kričati in začnite delati. Ne pozabite, da je	Bogataj	ne le grabež, ampak tudi častilakomen, in za	A
Sicer imamo večino že zdavnaj za seboj in to	Bogataj	prav gotovo voha,« je še dodal, prijazno pogledal	A
klade ‒ Bajžljeve smreke ‒ ki jih je posekal	Bogataj.	5.	A
Tine se je kar zadovoljen vračal iz gostilne.	Bogataj	mu je že zdavnaj presedal, sedaj ga je razvnelo	A
občni zbor gasilnega društva in kako bi bil	Bogataj	najbolj vidno osramočen.Ko je zagledal pod planino	A
izjokala. Saj si že to preveč žene k srcu, da je	Bogataj	nastavil obresti kar po dvajset od sto.Pravijo	A
kaj bo s kmetijo. Vsako noč sanja, da jo je	Bogataj	že pobral, njo, očeta in Agato pa pognal po	A
/ Z nasprotne strani je kar po celem gazil	Bogataj;	obiskal je nekaj dolžnikov.Mogočno je zasajal	A
dovolj povedó!« mu jo je zabrusil Tine, da je	Bogataj	osupnil.Da bi se Tine vtikal v njegove in Bajžljeve	A
očeta in mu reci, naj se le še oglasi!« je sikal	Bogataj.	Agata se je bala, da bi se Tine spozabil. »Ne	A
spozabil. »Ne bom ne!« je revsknila, da jo je	Bogataj	začudeno pogledal, Tinetu pa je odleglo.Agata	A
kakor za druge plačevati dolgove!« je zarenčal	Bogataj.	Tine mu je mahoma postal zoprn, ko pa se je	A
ponižanje Po vsem zaselju je završalo, kako je	Bogataj	Bajžlja odrl in med gospodarji jih je bilo dosti	A
jih je bilo dosti, ki so javno govorili, da je	Bogataj	goljuf.Krožiti so jele čudovite zgodbe o Bogatajevem	A
Pripovedovali so celó, da v grapi straši, da se stari	Bogataj	vica in opominja mladega, naj se spametuje,	A
in ga še podžigali. Res pa je, da se mu je	Bogataj	rajši na kilometer daleč ognil, kakor da bi	A
gostilni pri štefanih, ki jih je naročil predsednik	Bogataj.	Prav za prav so taki občni zbori lepa reč, so	A
vzklikali: »Le vrzimo ga, prepleto nas je ožulil!«	Bogataj	je za vse to zvedel, zato ni molčal in lenaril	A
pomisleke v vinu in žganju, s katerim jih je	Bogataj	kar zalival. »Da, da, zmaga je naša!« so se	A
pomislekov, kdo ima prav, Tine in Rekar ali	Bogataj.	Bogatajeva zmaga se je v trenutku izmaličila	A
v nizki, za dom preurejeni bajti obe vojski.	Bogataj	je pripeljal nekaj vojščakov, ki se jim je že	A
Tudi njihovi ljudje so bili mirni in tihi.	Bogataj	je hodil zravnano in bahavo ter metal oči po	A
drugega in kot bi Tineta le mimogrede poznali.	Bogataj	je pogledal na uro.Zdelo se mu je, da je kar	A
Tudi Tine je pogledal.	Bogataj	je to opazil in ga tisti hip oplazil z očmi	A
kmetje in se rinili k mizi, za katero je sedel	Bogataj.	»Nate!« je zarjul in hotel oditi.	A
meni dolžno, jaz sem ga zalagal!« se je ujezil	Bogataj.	»Kolikor izkazuje blagajniška knjiga, ki si	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani