nova beseda iz Slovenije

bogataj (3.021)


so stala na prvem mestu imena tlačanov: Urh      Bogataj,      Janez Srakoper, Peter Cvetrežnik, Jurij Kozorog  A
razumeli, a nagonsko so stopili ob kraj. Ključar      Bogataj      je zaklical sproščeno: »Tolminski!« Mož se je  A
gosposki fant po naši dolini!« je mrmral ključar      Bogataj      nejevoljno.Trdo je dejal župnik: »Ne obgodrnjavaj  A
pa le stoji!« »Stoji,« je pritrdil ključar      Bogataj,      a pogledal vendar nekam neodkritosrčno mimo  A
gosposko za Tolminske,« je tedaj priskočil tovarišu      Bogataj      na pomoč. »Lahko izbirajo,« je menil župan Mohor  A
pripomnil Seljak. »Pa bo še slabše,« je dodal      Bogataj.     »Moj oče je večkrat rekel, da bodo prvi galjoti  A
nihče tovoriti. »O Jezus!« je vzdihnil ključar      Bogataj.     On je vozil župnikovo vino; ozrl se je po gospodu  A
uvoda Seljak. »Krivica je in bo,« je sladkal      Bogataj.     »Gospod fajmošter, saj veste, da smo vsi za vas  A
»Kakšen punt! Noben punt,« je govoril      Bogataj,      »saj vsi vemo, zakaj ste šli z možmi v Tolmin  A
ljudje?« »Mašo v Melcih!« je zanosljal Seljak.      Bogataj      je prosil: »Gospod fajmošter, če je moči, da  A
Kavčič, Šime Cvetrežnik, Jakob Zlatoper, Urh      Bogataj,      vdova po Tonetu Krivcu in Luka Muznik.Tako.  A
kompaniji za prvega feldvebeljna. Stotnik      Bogataj      me gledajo kakor gospod pribočnik in vprašajo  A
Jan Plestenjak: Mlinar      Bogataj      Virtualna slovenska knjigarna BESeDA (Franko  A
lakota pretegnjena!« je zatulil žagar in mlinar      Bogataj;      Katra, že zgarana, pa ne še stara dekla, ga  A
pozvanjajoča žaga, ki je hrustala in sikala.      Bogataj,      že prileten mlinar, žagar in gruntar, je sédel  A
nič kolikokrat opeharil. Stope so udarjale,      Bogataj      pa je premišljeval, kam bi z denarjem, ki ga  A
dvojnim dnom. Kmetje so šušljali, da si je      Bogataj      to skrinjico prisvojil ob prevratu in da ni  A
tisti denarji nakopičili sklade hlodov in desák.      Bogataj      pa je bil vesel, da ga ni tatu, ki bi našel  A
stoletja za varuha sv. Mohor in Fortunat. Že stari      Bogataj      si je zagradil Kopačnico in k hiši dozidal mlin  A
mimoglede zabrusil: »Vraga, čudna letina!« Že stari      Bogataj      si je nagrabil lepih denarjev, ko pa je umrl  A
ljudje, ko je žago, mlin in grunt prevzel mladi      Bogataj.     Kmalu pa se je pokazalo, da je ta še trši od  A
so godrnjale stare ženice in se jezile; zakaj      Bogataj      jih je imel že čez štirideset, pa se za ženitev  A
sicer mu pa kmetje svojih hčerá niso ponujali.      Bogataj      je dobro vedel, kaj in kako ljudje o njem mislijo  A
celó mestenci odkrivali in mu rekli »gospod«.      Bogataj      pa se je le muzal, kot bi mu bilo bog vé kako  A
in pisali, davkarija pa je zahtevala svoje.      Bogataj      je klel davkarijo, rentačil nad pisuni, nazadnje  A
slabo namlelo. Da niso jeli godrnjati, jih je      Bogataj      obsipal s ploho besed. »Ne vem, ali je letos  A
no, Katra, jezica pohlevna!« se je zarežal      Bogataj,      ki je Katro dobro poznal in vedel, da se je  A
Bogataja rad za zdravila pobaral.« »Dober dan,      Bogataj!     « ga jo ogovoril Bajželj.Glas mu je bil nekam  A
vendar mu je bilo laže, ko je zaslutil, da je      Bogataj      uganil, kaj ga je zaneslo v mlin. Možakar je  A
Kako je mogoče, da mu bo skopuški in oderuški      Bogataj      postregel s tepkovcem?Začel se je otepati misli  A
rok, z deklami pa je tudi križ!« se je muzal      Bogataj      in natočil.Široko se je razkoračil pred Bajžljem  A
azbičanega Boga komaj razločil. »Hhm!« je pomežiknil      Bogataj      in segel po sapi.»Kar nagni še, da ti bo beseda  A
Iznenada ga je iz tega razmišljanja zmotil      Bogataj.      »Danes je trda za denar, pa še zadolžena kmetija  A
nikoli tako majhnega. . / . / stran 12 . /      Bogataj      si je mel roké, lovil z očmi, premikal ustnice  A
notarski papirji, kolki in še pota povrhu.«      Bogataj      je govoril s poudarkom, Bajžlja kar prebadal  A
najlepše, če se z njo ne ukvarjaš, ha ha!«      Bogataj      se je zakrohotal in tudi Bajželj se je zasmejal  A
notarju. Za trenutek se je zamislil, tedaj pa je      Bogataj      vstal, odklenil kamro, zaprl vrata za seboj  A
poštenjak rad pomaga poštenjaku, da boš vedel.«      Bogataj      se je mogočno razkopačil pred mizo in odprl  A
mučne ječe. Izza pošev postavljene podobe je      Bogataj      izvlekel papir, z zaprašene omare pa črnilo  A
Obresti pripoznam 20 od sto. Za prvega pol leta      Bogataj      namesto obresti v denarju poseka 5 smrek pod  A
smrek pod planino.« Bajželj ni vedel, kaj mu      Bogataj      bere, kajti mlinar je svoje besede tako čudno  A
poštenost ga bova pa res še liter!« se je zahohotal      Bogataj.     Glas se mu je čudno spremenil, bahava objestnost  A
. / stran 16 . / domačijo!« se je krohotal      Bogataj,      ko je bil sam v hiši, in srebal tepkovec.Potem  A
vidno pregibale na žebljih, kot bi prosile:      Bogataj,      nikar se ne pregreši. Bajžlja je dušilo, po  A
spačeni glasovi, ki jih je pred pol ure govoril      Bogataj.     Mislil je in mislil, pa se ni mogel domisliti  A
in včasih celó robati. Najbolj čuden je pač      Bogataj.      Saj še v cerkev ne hodi rad.  A
niti vodovoda nimajo. Društvo je ustanovil      Bogataj      in bil seveda izvoljen za predsednika.Bil je  A
je v tem denarju prekletstvo najinega rodu.      Bogataj      je s hudičem zvezan.« »Rešeni smo najhujšega  A
zadovoljen, da si se jih rešil!« ga je ogovoril      Bogataj,      švignil z očmi in se zdaj pa zdaj nekam čudno  A
da se iz njih reži porog. »Ne vedo še, kdo je      Bogataj!     Le to sem ti hotel povedati, da ne boš mislil  A
njegovo poštenost, a ni našel primerne besede.      Bogataj      je opazil in prijetno mu je bilo.»Ne misli,  A
Tudi jaz se ne smem obotavljati!« se je hlinil      Bogataj      in segel svojemu dolžniku v roko.Bila je vroča  A
glavo. Nekajkrat se ji je zarežal pred očmi      Bogataj,      da jo je pretreslo in se je zgrozila.Le kaj  A
še ne razumeš vsega tega. Meni se zdi, da je      Bogataj      tvojega očeta strašno opetnajstil.V njegove  A
smreke pod planino so šli danes zjutraj sekat.      Bogataj      je bil z njimi.Ne bi vedel, a so me prebudili  A
natočiti žganja. Kar je še najbolj čudno, plačal je      Bogataj.     « Buh je umolknil in se nekam zamislil, Agata  A
ustnice in zmerom bolj se je misel, da ga je      Bogataj      najbrž ogoljufal, obličila v resnico: da, zdaj  A
da je Bajžlju kri kar vrela. Tak si torej,      Bogataj,      dobrotnik hinavski!Opetnajstil, ociganil, prelisičil  A
le to si zapomni! Torej me res hočeš uničiti,      Bogataj      bogatajski! Momljal je sam zase v gluho pokrajino  A
če ga lopnem, bova lahko oba nesrečna. In      Bogataj      je hrust, ne bilo bi varno, bosti se z njim  A
»Saj vas je že tako preveč.      Bogataj,      kaj za vraga počenjate?« se je razhudil. »Kaj  A
Kaj pihaš, Bajželj? Ali te zebe?« se je rogal      Bogataj      in se obrnil nazaj k delavcem. »Saj ... saj ...  A
in se obrnil nazaj k delavcem. »Saj ... saj ...      Bogataj,     « je jecljal Bajželj, »saj sva se le za pet vrhov  A
se je moral z roko opreti na prvo smreko.      Bogataj      se ni več zmenil zanj.Bajželj je dolgo dolgo  A
tujih smrek ne bom podiral. Sam jih sekaj,      Bogataj,      če hočeš,« je slišal Bajželj govoriti za seboj  A
sodišče ‒ čisto zmešalo me je. Verjel sem, da je      Bogataj      najbolj pošten človek na svetu, tako je bil  A
bili čedalje bolj glasni in razvneti. »Ali se      Bogataj      nič ne prikaže?« se je oglasil izza mize Rožanec  A
pogledovali. »Pa Bajžlja!« se je razhudil Tomaževec.      Bogataj      mu je presedal, zato je zmerom iskal prilike  A
oderuha in goljufa. »Res, ne smem reči, da je      Bogataj      goljuf.Vsi ste mi priča, da nisem rekel tega  A
pogledal Kozomolca, češ ne boš me ujel, pri meni      Bogataj      že ne bo časti lovil. Kozomolec je predeval  A
je bilo s Podrekarjem, od katerega je stari      Bogataj      kupil žago in mlin.Rekli so, da je bil Podrekar  A
in da so zato dobili tako ime.« Rekar je ime      Bogataj      pomenljivo naglasil in nagnil kozarec, kmetje  A
je speklo, da je tako nečedno govoril o imenu      Bogataj.     Tudi njegova žena, Bogatajeva sestrična, se je  A
pretankovesten. . / . / stran 44 . / »Stari      Bogataj      je imel nesrečo že v zakonu.Žena mu je znorela  A
kričati in začnite delati. Ne pozabite, da je      Bogataj      ne le grabež, ampak tudi častilakomen, in za  A
Sicer imamo večino že zdavnaj za seboj in to      Bogataj      prav gotovo voha,« je še dodal, prijazno pogledal  A
klade ‒ Bajžljeve smreke ‒ ki jih je posekal      Bogataj.      5.   A
Tine se je kar zadovoljen vračal iz gostilne.      Bogataj      mu je že zdavnaj presedal, sedaj ga je razvnelo  A
občni zbor gasilnega društva in kako bi bil      Bogataj      najbolj vidno osramočen.Ko je zagledal pod planino  A
izjokala. Saj si že to preveč žene k srcu, da je      Bogataj      nastavil obresti kar po dvajset od sto.Pravijo  A
kaj bo s kmetijo. Vsako noč sanja, da jo je      Bogataj      že pobral, njo, očeta in Agato pa pognal po  A
/ Z nasprotne strani je kar po celem gazil      Bogataj;      obiskal je nekaj dolžnikov.Mogočno je zasajal  A
dovolj povedó!« mu jo je zabrusil Tine, da je      Bogataj      osupnil.Da bi se Tine vtikal v njegove in Bajžljeve  A
očeta in mu reci, naj se le še oglasi!« je sikal      Bogataj.      Agata se je bala, da bi se Tine spozabil. »Ne  A
spozabil. »Ne bom ne!« je revsknila, da jo je      Bogataj      začudeno pogledal, Tinetu pa je odleglo.Agata  A
kakor za druge plačevati dolgove!« je zarenčal      Bogataj.      Tine mu je mahoma postal zoprn, ko pa se je  A
ponižanje Po vsem zaselju je završalo, kako je      Bogataj      Bajžlja odrl in med gospodarji jih je bilo dosti  A
jih je bilo dosti, ki so javno govorili, da je      Bogataj      goljuf.Krožiti so jele čudovite zgodbe o Bogatajevem  A
Pripovedovali so celó, da v grapi straši, da se stari      Bogataj      vica in opominja mladega, naj se spametuje,  A
in ga še podžigali. Res pa je, da se mu je      Bogataj      rajši na kilometer daleč ognil, kakor da bi  A
gostilni pri štefanih, ki jih je naročil predsednik      Bogataj.     Prav za prav so taki občni zbori lepa reč, so  A
vzklikali: »Le vrzimo ga, prepleto nas je ožulil!«      Bogataj      je za vse to zvedel, zato ni molčal in lenaril  A
pomisleke v vinu in žganju, s katerim jih je      Bogataj      kar zalival. »Da, da, zmaga je naša!« so se  A
pomislekov, kdo ima prav, Tine in Rekar ali      Bogataj.      Bogatajeva zmaga se je v trenutku izmaličila  A
v nizki, za dom preurejeni bajti obe vojski.      Bogataj      je pripeljal nekaj vojščakov, ki se jim je že  A
Tudi njihovi ljudje so bili mirni in tihi.      Bogataj      je hodil zravnano in bahavo ter metal oči po  A
drugega in kot bi Tineta le mimogrede poznali.      Bogataj      je pogledal na uro.Zdelo se mu je, da je kar  A
Tudi Tine je pogledal.      Bogataj      je to opazil in ga tisti hip oplazil z očmi  A
kmetje in se rinili k mizi, za katero je sedel      Bogataj.      »Nate!« je zarjul in hotel oditi.   A
meni dolžno, jaz sem ga zalagal!« se je ujezil      Bogataj.      »Kolikor izkazuje blagajniška knjiga, ki si  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA