nova beseda iz Slovenije

bedanec (519)


Če je res? Tudi      Bedanec      je strašen, a še strašnejši je Prisanek.Pa se  A
visoko tam gori. Zakaj tu ob goličavi preži      Bedanec,      pa te pograbi in te zadavi.Tudi mene je pograbil  A
je pač ta možiček?« je ugibal sam pri sebi. »     Bedanec      ga je pograbil in ga je privezal k drevesu.  A
rekel možiček? Ne bi bilo dobro, če bi me zdaj      Bedanec      zasačil.Zdaj, ko sem rešil možička iz njegovih  A
premišljeval o Bedancu in možičku. »Hej, to bo gledal      Bedanec,      ko stopi k bukvi in ne najde tam možička!« je  A
da bi vedel! Kar zmlel bi me v prah, ker je      Bedanec      resnično strašen in močan.Pa mu je Kekec le  A
muciko naše Tinkare. Ujemi miško, mucika!      Bedanec,      ti pa ujemi mene, ako moreš, hehe, ako moreš  A
in je spoznal moža, ki spi tam doli. »To je      Bedanec      ‒ resnično, to je Bedanec,« je dejal v prvem  A
tam doli. »To je Bedanec ‒ resnično, to je      Bedanec,     « je dejal v prvem strahu.»Spi, spi ...  A
veverice! Pa tudi Kekec bo siromak, če ga ulovi      Bedanec      ...Šel je zdaj Bedanec na goličavo in zarjove  A
bo siromak, če ga ulovi Bedanec ... Šel je zdaj      Bedanec      na goličavo in zarjove, ker mu je izginil možiček  A
nam delaš skrbi, same skrbi ... Ali misliš, da      Bedanec      ne ve, kdo je rešil možička?Ali misliš, da ne  A
da si mu ravno ti vrgel češarek na nos? O,      Bedanec      pozna vsako sled.Samo po sledi pride še nocoj  A
je mati utihnila: »Ali mislite, mati, da me      Bedanec      pograbi?Saj me ne bo, ne bo ...  A
se znam skriti, da me ne najde nihče in tudi      Bedanec      ne.Le meni verjemite, mati!  A
verjemite, mati! Rekli ste mi ravnokar, da pride      Bedanec      po mojih sledovih in me pograbi.A veste, mati  A
/ stran 29 . / »Nemara gledaš dol na vas,      Bedanec?     « je zagodrnjal.»Pa se veseliš, da še nocoj pograbiš  A
boš klatil siromašne veverice s smrek ... Hehe,      Bedanec!     Ti še ne poznaš Kekca, prav nič ga ne poznaš  A
Vse sledove sem zmešal. Težko jih bo razbral      Bedanec.     No, če jih pa razbere, pa vendar ne zve, da sem  A
moja sled vodila v vsako hišo. Pa naj me išče      Bedanec      v vsaki hiši! Nikjer me ne najde, ker nocoj  A
. / . / stran 30 . / ‒ »Ne bo me zasledil      Bedanec,     « je rekel materi, ki je sedela vsa žalostna  A
spati tam, ker je dobro vedel, da pride nocoj      Bedanec      v vas in poišče tistega nepridiprava, ki mu  A
kar potuhnil v seno in je bil prepričan, da ga      Bedanec      nikoli ne najde.Naskrivaj je strgal korenček  A
in noči je konec ... Pa me vendarle ni pograbil      Bedanec.      Hehe, bog zna, kako je dirjal vso noč po vasi  A
Kekec, dobro je vedel: ponoči je prirogovilil      Bedanec      v vas. Naravnost do Mežnarčeve hiše je prišel  A
mati je zajokala in je rekla, da Kekca ni doma.      Bedanec      je pa rogovilil in rogovilil. Vso hišo je pretaknil  A
ljubi Volkec! Hudo nama bo zdaj, strašno hudo ...      Bedanec      je odvedel ponoči naše ljudi, samo zaradi nesrečnega  A
Bedanca! Češarek sem mu vrgel na nos, da je bil      Bedanec      kar zelen od jezice.Pa se nisem prav nič bal  A
Jerico in Tinko. Na vrv so bile navezane in      Bedanec      jih je vlekel za sabo po strmini. Kekec se je  A
na deset korakov, se je ustavil in zavpil: »     Bedanec,      hej, Bedanec!Kaj vlačiš za sabo nedolžne ljudi  A
korakov, se je ustavil in zavpil: »Bedanec, hej,      Bedanec!     Kaj vlačiš za sabo nedolžne ljudi?  A
za sabo nedolžne ljudi? Ha, ali te ni sram,      Bedanec?     Tu je Kekec, ki ti je zaigral včeraj pošteno  A
nedolžne ljudi pusti v miru ... Ali si slišal,      Bedanec?     Izpusti jih, ti rečem!  A
presenečen. Za črno, dolgo brado se je držal      Bedanec      in je gledal, samo gledal in strmel.‒ »O, ali  A
samo gledal in strmel. ‒ »O, ali me vidiš,      Bedanec?     « mu je govoril Kekec.»Pač sem se te nekaj bal  A
češarki, pa te oprasnejo prav nemilo ... Pomisli,      Bedanec,      samo malo pomisli!A moje ljudi boš pustil v  A
ljudi boš pustil v miru ‒ to ti rečem zdaj,      Bedanec,      da mogoče še ne bo hujše zamere!Ali slišiš,  A
da mogoče še ne bo hujše zamere! Ali slišiš,      Bedanec?     « Mož je gledal razjarjenega Kekca in se je še  A
da boš zadovoljen in ne boš več pihal.« In      Bedanec      je zadrgnil vrv okrog Kekčevega pasa.Napravil  A
prav nič. Ničesar hudega mi ne napravi stric      Bedanec.     Dva dni me bo imel privezanega k drevesu.   A
pojutrišnjem bom zopet doma, ker me izpusti stric      Bedanec      ... Hej, Tinkara! Ni lepo, da se tako cmeriš   A
« »Ti prebiti pobič!« je zarežal      Bedanec.     »Kaj se onegaviš in me zadržuješ?  A
Čakaj, potegnem te, prav pošteno potegnem.« ‒ In      Bedanec      je potegnil za vrv na vso moč, da se je Kekec  A
a Kekec je ni videl več, ker ga je potegnil      Bedanec      okrog skale. »No, lepo je pričel delati z mano  A
se ga je velika jezica. »Pa me vlecite, stric      Bedanec,      o, kar vlecite me!Mislite, da se bom cmeril  A
pride še manj prav. O, le počakajte, stric      Bedanec,      in vlecite me, samo vlecite me!« Bedanec ni  A
stric Bedanec, in vlecite me, samo vlecite me!«      Bedanec      ni izpregovoril besedice.Trdo je držal za vrv  A
prerezal debelo vrv in je hotel pobegniti. A      Bedanec      ga je pograbil za vrat in ga je privezal še  A
stran 40 . / 3 Borov gozd je prenehal, in      Bedanec      je privlekel Kekca na strmino, od koder se je  A
Potegnil je za vrv, pa je izpregovoril: »Stric      Bedanec,      ali me slišite?Vlečete me, vlečete, kakor da  A
je pošten človek! Pa zakaj me vlečete, stric      Bedanec?     Ali samo zaradi češarka, ki vam je oprasnil rdeči  A
/ stran 42 . / ‒ Dajte, povejte mi, stric      Bedanec!     « Bedanec se ni okrenil in mu tudi odgovoril  A
‒ Dajte, povejte mi, stric Bedanec!«      Bedanec      se ni okrenil in mu tudi odgovoril ni.Zagodrnjal  A
»Saj me še zaduši ta neumna vrv, preden me      Bedanec      privede do konca poti,« je premišljal sam pri  A
Huda mi bo predla še danes in jutri, ker je      Bedanec      dedec, ki ne pozna šale!Sam bog ve, kaj bo počel  A
še zanalašč se ne bom cmeril. Da ne poreče      Bedanec,      da se ga bojim in se mi bo posmehoval!... Bolje  A
žvižgati veselo zagorsko pesem. A hipoma se je      Bedanec      okrenil, da je Kekec videl prav razločno njegov  A
velike, srdite oči. »Ali mi boš tiho!« je zarežal      Bedanec.     »Kaj si izmisli nepridiprav!   A
odgovoril: »Čemu bi pa ne smel žvižgati? Ha, stric      Bedanec?     Zakaj mi je pa bog dal usta in šobico?  A
bi se vam še celo posmehoval! Veste, stric      Bedanec,      samo dolg čas mi je, ker nimam nikogar, da bi  A
nočete slišati dobre besede. Tako je, stric      Bedanec!     Vi še ne poznate Kekca, pa ga boste še danes  A
več, da veš, ti paglavec paglavi!« je zagodel      Bedanec      in je stopal zopet naprej.Kekec se je namuznil  A
si jo izmislil na Kezinem grobu. Mogoče bo pa      Bedanec      zadovoljen s tisto lepo pesemco.« In Kekec ni  A
grob je odšla ‒ drumljalija ‒ drumljaja ... «      Bedanec      je kar cepetnil z nogo in je potegnil vrv, da  A
»O, ti paglavec! O, ti paglavec!« je zarjul      Bedanec,      da se je deček stresel in se je prestrašil.  A
mi posmehuje, kakor da bi bil jaz bedak, a ne      Bedanec      ...Roka me že srbi in najrajši bi te pograbil  A
je vprašal prav mirno in prostodušno: »Stric      Bedanec!      Zakaj ste me prekotalili tako neusmiljeno v  A
prepeval na njenem grobu? A rečem vam, stric      Bedanec,      da je ta pesem tako lepa in mila, da jo je vsakokrat  A
kako je v grobu meketala; mekeke ... Vi, stric      Bedanec,      se pa jezite in me mečete po tleh!Pa imate ušesa  A
in me mečete po tleh! Pa imate ušesa, stric      Bedanec,      in tudi Keza je imela ušesa.Kako je to, da ne  A
« A      Bedanec      se je še enkrat zarežal in je vlekel Kekca še  A
njim kakor naša Tinkara. Ne boš se hvalisal,      Bedanec,      o, ne boš se, dokler je Kekec živ ...Dvakrat si  A
da pokažem Bedancu pete. O, ne bo me zadržal      Bedanec      pri sebi ‒ že zato ne, ker ne more slišati veselega  A
iztuhtam vse, česar je treba. In ne boš mi branil,      Bedanec,      ko pride moj čas, ker niti utegnil ne boš.Pa  A
čas, ker niti utegnil ne boš. Pa boš gledal,      Bedanec,      strašno boš gledal, ko ti zagode Kekec svojo  A
« Pred njim je presunljivo zakričal      Bedanec      in je skočil kakor nor naprej. Z obema rokama  A
ponovil mrtvaško skovikanje: »Tevjémtevjém-uhú ... «      Bedanec      je kar skakal in je prevračal Kekca s strani  A
med zadnjim skalovjem proti gozdu. Tedaj pa je      Bedanec      obstal.Z roko si je otiral znoj s čela in je  A
skalo. Vprašal ga je, prav lepo vprašal: »Stric      Bedanec!      Pa zakaj ste se splašili?   A
bilo strah kakor vas. Pa mi povejte, stric      Bedanec,      da bom vedel.« Bedanec ga je gledal nekaj trenutkov  A
Pa mi povejte, stric Bedanec, da bom vedel.«      Bedanec      ga je gledal nekaj trenutkov molče; potem pa  A
Pa kdo ga rad sliši, kdo, vas vprašam, stric      Bedanec?     Pa mi povejte človeka, ki ima rad sovo!«   A
rad sovo!« »Čudno se je oglasila,« je mrmral      Bedanec.     »Rajši slišim medvedovo rjovenje kot sovino skovikanj  A
Kaj ne, Kekec, da je bila sova?« »Stric      Bedanec,      čemu bi se vam lagal?« je odgovoril Kekec.»Samo  A
vse to na lastne oči. Le meni verjemite, stric      Bedanec!     « »Ho-ho-ho-ho!« je zatarnal še enkrat Bedanec  A
Bedanec!« »Ho-ho-ho-ho!« je zatarnal še enkrat      Bedanec      in je globoko zasopel.»Da ni na svetu sov, teh  A
teh preklicanih sov! Pa bi lepo in mirno živel      Bedanec      na svetu ...A sove mi delajo preglavico, in jaz  A
spati ... Sove debeloglavke, oj sove prebite ... «      Bedanec      je stresnil trikrat z glavo in je zagodrnjal  A
nedaleč po hribu navzgor. Počasi je stopal zdaj      Bedanec      in se mu ni nikamor mudilo. Stresal je z glavo  A
iz Kekčevih ust ... Kaj sem jaz kriv, da se je      Bedanec      tako zelo poplašil?Saj nisem kriv ničesar!   A
Saj nisem kriv ničesar! Ali sem vedel, da se      Bedanec      boji tako strašnih grdih sov?Ničesar nisem vedel  A
se mu je vedno bolj muzal. »Da bi vedel, ti      Bedanec,      da sem jaz posnemal sovo!« je nadaljeval v svojih  A
prijazno gotovo ne ... Bog ve, zakaj se boji      Bedanec      sov? Zares mu niso mogle napraviti nič dobrega  A
ne bo imel miru. Sove ga bodo strašile, da bo      Bedanec      nemara še glavo izgubil.Prav mu je, prav!   A
pameti in lepih muh, kot jih ima Kekec. Hehe,      Bedanec!     Presedalo ti bo še in me boš prosil, naj grem  A
vseokrog koče. Kekec je mislil, da ga povede      Bedanec      v svoj dom.A Bedanec je stopil samo k vratom  A
mislil, da ga povede Bedanec v svoj dom. A      Bedanec      je stopil samo k vratom in je pogledal, če so  A
med belim skalovjem planotica. Zasmejal se je      Bedanec      škodoželjno in je pograbil Kekca za rame. »Paglavec  A
Paglavec, zdaj boš videl, kaj zna in kaj je      Bedanec,     « je rekel in je zagrabil debelo vrv.»Včeraj  A
zanašaj nanj, prav nič se ne zanašaj!« »Stric      Bedanec,      slišite, stric Bedanec!« je odvrnil Kekec in  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA