nova beseda iz Slovenije
ne zanašaj!« »Stric Bedanec, slišite, stric | Bedanec! | « je odvrnil Kekec in se ni bal.»Kaj govorite | A |
Pa če bi bili privezani k drevesu vi, stric | Bedanec, | o, tudi vas bi bil rešil, ker bi se mi smilili | A |
vam je priletel na nos. Norčav sem bil, stric | Bedanec, | samo norčav, in zaradi tega premislite, stric | A |
samo norčav, in zaradi tega premislite, stric | Bedanec, | samo pošteno premislite!Saj se ne bojim! | A |
bojim! Če sem zaslužil, pa me ubijte, stric | Bedanec, | ako se upate!« »Tiho bodi, pobič!« je zagodrnjal | A |
stran 52 . / »Tiho bodi, pobič!« je zagodrnjal | Bedanec. | »Saj sem že slišal o tebi, da si gobezdav kot | A |
Mirno je stal ob bukvi, kamor ga je porinil | Bedanec, | in je iztegnil roke ob životu.Bedanec je počasi | A |
porinil Bedanec, in je iztegnil roke ob životu. | Bedanec | je počasi ovijal vrv ob drevesu in Kekcu.Močno | A |
stisnil ustna in je samo enkrat globoko zasopel. | Bedanec | je stopil tri korake v stran in ga je gledal | A |
tedaj je Kekec spoznal, da mu bo še hudo in da | Bedanec | ni človek, ki bi se mogel z njim šaliti.A vendar | A |
kdo je še tako neusmiljen na svetu, kakor je | Bedanec? | Ni ga, po vsej deželi ni takega okrutneža, kakor | A |
po vsej deželi ni takega okrutneža, kakor je | Bedanec. | Zaradi siromašnega češarka privošči Kekcu smrt | A |
... Hudo mi je, hudo ... Če bi prišel zdajle | Bedanec, | pa bi ga prosil, naj me izpusti. Resnično bi | A |
videl, ko je stopil iz goščave. Gledal ga je | Bedanec | in se muzal, ko je slišal, kako deček milo stoče | A |
ravnokar stokal,« je odgovoril. »Boli me, stric | Bedanec, | kakor da bi me grizlo tisoč mravelj ...Zato vas | A |
Zato vas pa prosim, da me izpustite, stric | Bedanec. | Obljubljam vam, da ne bom metal nikoli več češarkov | A |
/ stran 56 . / Saj ste jo slišali, stric | Bedanec? | A vas je razjezila, ker nimate pravih ušes za | A |
in vedno godrnjate.« »Tiho, pobič!« je velel | Bedanec | in je sedel na trato. »Izpustim te takoj, če | A |
Zato pa odpri ušesa, pobič, in poslušaj!« In | Bedanec | je pričel pripovedovati.O možičku je pripovedoval | A |
Tam ima Kosobrin svoje domovanje. A | Bedanec | ga ne more trpeti, že dolgo dolgo časa ga ne | A |
ker ga ne more nadlegovati živa stvar. Saj bi | Bedanec | ne govoril ničesar o Kosobrinu.Pa vseeno mora | A |
more videti Kosobrina živega. Glejte, imel je | Bedanec | v svoji koči deklico.Mena ji je ime. | A |
Mena ji je ime. Našel jo je | Bedanec | onstran gorá na Koroškem; na cesti jo je našel | A |
njo v tujem svetu ... Tam na cesti jo je srečal | Bedanec. | Smilil se mu je otrok. | A |
Bedancu, na vso moč mu je stregla, da je bil | Bedanec | zadovoljen.Še celo kuhati se je naučila in Bedančevo | A |
domovanje onkraj Male Pišence. Zato pa se je | Bedanec | razsrdil in je čakal prilike, da obračuna s | A |
Kekec. Rešil je Kosobrina in zaradi tega se je | Bedanec | razljutil na vso moč.Videl je Kekca, ki je bežal | A |
in se tako sam izroči Bedancu. In resnično ‒ | Bedanec | se ni motil.Kekec sam je pritekel za njimi in | A |
ni motil. Kekec sam je pritekel za njimi in | Bedanec | ga je zvezal in ga je privezal sem na drevo | A |
upa še celo Bedancu metati češarke na nos? | Bedanec | je umolknil.Z roko se je pogladil po dolgi, | A |
nerazločne besede, ki jih Kekec ni mogel razumeti. | Bedanec | niti čakal ni Kekčevega odgovora.S pestjo je | A |
je vzkliknila le tu pa tam z obupanim glasom. | Bedanec | se je grohotal v svoji škodoželjnosti in se | A |
več. »No, ali si ju videl?« je izpregovoril | Bedanec. | »Ali si videl zajčka, kako je tarnal v svoji | A |
pa boš še danes doma citral veselo pesem.« | Bedanec | je sedel nazaj na trato.Roke je sklenil okrog | A |
bil ravnokar videl in kar mu je bil povedal | Bedanec | o Kosobrinu in o Meni.Za trenutek so prenehale | A |
ubežala iz Bedančevih pesti. Nemara je ravnal | Bedanec | z njo ravno tako kot s Kekcem, jo privezoval | A |
privezoval k drevesu in jo mogoče še pretepal. O, | Bedanec | je neusmiljen in zmožen vsega, in deklica se | A |
mogel, bi bil še celo pest pokazal. »Čakaj me, | Bedanec! | « je zagrozil sam pri sebi.»Še ni vseh dni konec | A |
nisem zaigral nikomur. Držal se bom prisege, | Bedanec, | da ti bo še presedalo ...Samo da se rešim teh | A |
Kekec, zdaj me pa poslušaj!« je izpregovoril | Bedanec | nenadoma in je nadaljeval: »Odvežem te od drevesa | A |
te izpustim domov, kjer jočejo vsi za tabo.« | Bedanec | je potegnil iz žepa velik nož in je stopil k | A |
Bedanca prav jezno. »Kaj ste rekli, stric | Bedanec? | Kaj ste rekli?« je dejal v svoji jezici. | A |
naj vam privedem nazaj siroto Meno? ‒ Stric | Bedanec, | ničesar ne rečem.Samo to vas vprašam, ali ste | A |
drevesu kot mene? Samo to mi še povejte, stric | Bedanec! | « Mož je zagodel in zamahnil z roko. | A |
preko soteske.« »Dajte, o, le dajte, stric | Bedanec! | « je odgovoril Kekec in v srcu mu je vstajal | A |
v svojem velikem gnevu. »O, le dajte, stric | Bedanec! | O, le dajte!« je sopel. | A |
vržete preko gore ... A ne bojim se vas, stric | Bedanec, | prav nič se vas ne bojim ...Mislite, da ne vem | A |
hudobne roke. Pa če me tudi ubijete, stric | Bedanec | ...O, še tega se mi manjka, da bi vam privedel | A |
vas od jutra do večera ... Kaj mislite, stric | Bedanec, | da sem res tak nepridiprav!Zmotili ste se, pošteno | A |
pričele teči preko lica, debele, vroče solze ... | Bedanec | ga je sunil z nogo in je zatulil na ves glas | A |
pri vas zaradi moje malopridnosti, o, stric | Bedanec, | tega ne doživite nikdar ... Rekel sem vam, da | A |
bom javkal, niti enkrat ne bom zajavkal ... « | Bedanec | je vtaknil nož v žep.Gledal je Kekca s svojimi | A |
ustna je stiskal in je sopel naglo, sunkoma ... | Bedanec | je prenehal, ker je uvidel, da tudi šiba ne | A |
Samo do tedaj še počakaj!« | Bedanec | je odšel in je izginil v goščavi.Kekec je ostal | A |
Skoro bo noč ... Bog ve, če me tudi ponoči pusti | Bedanec | ob drevesu!Težko bo in hudo ‒ strašno hudo | A |
stran 65 . / no: »Kekec, o, ubogi Kekec! Krut je | Bedanec | kot nihče na svetu.Saj je tudi mene mučil, o | A |
nikogar na svetu. Pa da bi jo mučil in pretepaval | Bedanec | zaradi moje malopridnosti?O, ne, ‒ nikoli ne | A |
O, ne, ‒ nikoli ne ... Le pridi, | Bedanec, | in me bij s šibo, kolikor hočeš!Kekca pač ne | A |
temni plašč. Tedaj se je prikazal pred Kekcem | Bedanec. | Dregnil ga je z roko v prsi in je rekel neprijazno | A |
ničesar, ampak je stresnil odločno z glavo. | Bedanec | se je porogljivo zasmejal in ga je naglo odvezal | A |
in je globoko zasopel. A skoraj bi omahnil in | Bedanec | ga je moral prijeti, da se ni zgrudil na tla | A |
da se ni zgrudil na tla. Na pol je nesel | Bedanec | Kekca po strmini in skozi grmovje; do same koče | A |
legel je na klop in je sopel, naglo sopel. | Bedanec | je prižgal ob ognjišču debelo lojevko, da je | A |
je omahnil in se zleknil po trdi klopi. A | Bedanec | ga ni pustil tam.Dvignil ga je in ga je ponesel | A |
in je gledal Bedanca poln onemogle jezice. | Bedanec | se je naposled dvignil in je stopil h Kekcu | A |
polastil obup. Gledal je tja v pograd, kjer je spal | Bedanec, | in misli so se mu kar utrinjale po glavi.‒ | A |
se mu kar utrinjale po glavi. ‒ »Dobro me je | Bedanec | danes nasukal,« je premišljal Kekec.»A kaj zato | A |
»A kaj zato! Danes je | Bedanec | nasukal mene, a jutri bom nasukal jaz Bedanca | A |
Pa tudi vi ne boste spali, tudi vi ne, stric | Bedanec! | O, Kekec že poskrbi za to, da ne boste spali | A |
preseda življenje z vami. Le počakajte, stric | Bedanec! | « Z največjim naporom se je prevrgel Kekec na | A |
68 . / Hipoma je napolnil kočo obupen krik. | Bedanec | je prasnil z ležišča in skočil na noge.Prestrašen | A |
pesem v molčečo noč: »Tevjém-tevjém-uhú ... « | Bedanec | je pritekel h Kekcu in ga je zgrabil za rame | A |
prav mirno. »Rešim vas neprijetne sove, stric | Bedanec, | ker vem, da boste izpolnili svojo obljubo.Samo | A |
z njo pametno besedo.« . / . / stran 69 . / | Bedanec | je stopil k ognjišču, ker je bilo tam svetlo | A |
Kekec se je posmejal. | Bedanec | pa je še vedno stal pri ognjišču in gledal na | A |
Toda kako? O, to je težko, Mena, ker je | Bedanec | velikan, a jaz samo majhen možiček, ki me lahko | A |
Nič hudega se mu ne pripeti. Veš, | Bedanec | ga je privezal samo danes k drevesu.Jutri pa | A |
Kekca. Bog ve, ali ga privede tudi danes hudobni | Bedanec | k drevesu in ga priveže k bukvi?‒ Mene se je | A |
čakala strahoma, kdaj se prikažeta iz goščave | Bedanec | in Kekec.In resnično ‒ njen strah je ni varal | A |
strah je ni varal. Kar hipoma je stopil iz gozda | Bedanec. | Na vrv je imel navezanega Kekca in ga je prav | A |
prigovarjal, in tudi to je videla, kako je udaril | Bedanec | trikrat Kekca s šibo. »Hej, hej!« je izpregovorila | A |
drevo, da ne bo trpel žeje kakor včeraj. O, | Bedanec | se je držal besede, ki jo je zastavil sinoči | A |
tako zelo bolelo kot včeraj. Pač ga je pestil | Bedanec | tudi danes in mu je velel, naj gre in ugrabi | A |
Pa niti za šibo se ni zmenil, s katero ga je | Bedanec | prav nemilo oplazil po plečih. »Le dajte me | A |
nemilo oplazil po plečih. »Le dajte me, stric | Bedanec! | « je rekel Kekec malomarno. »Ne bojim se vaše | A |
bom javkal ‒ naká, niti cmeril se ne bom ... « | Bedanec | je strahovito zarenčal.Še enkrat je ošinil Kekca | A |
dvignil roke v svojem veselju. »Le pojdite, stric | Bedanec! | « je govoril.»Hvala bogu, da imam proste vsaj | A |
razmišljal zdaj, kako naj vam zagodem, stric | Bedanec! | Saj zagosti vam moram pošteno, ker sem tako prisegel | A |
sovo na Bedančevo streho. Pa je plesal stric | Bedanec, | hudo je plesal, ker sem mu pričel gosti.Začetek | A |
bo še boljši. O, Kekec je dober godec, stric | Bedanec! | Videli boste še, ko vam zaigram zadnjo poskočnico | A |
privabilo Bedanca iz gozda. Ves srdit je pritekel | Bedanec | h Kekcu. Z obema rokama je pograbil Kekca za | A |
Bedanca, pa mu je odgovoril prav mirno: »Stric | Bedanec, | saj sem vam že dejal enkrat, da ste res čuden | A |
A tudi tega ne morete. Pa kako je to, stric | Bedanec? | « »Za ušesa te pograbim, ti nepridiprav!« je | A |
ušesa te pograbim, ti nepridiprav!« je vzrojil | Bedanec. | »Bog ve, kakšen jezik imaš, da ti ne more nikdar | A |
delal tam Kosobrin in je okopaval črno zemljo. | Bedanec | se je zleknil po trati in je strmel nekam daleč | A |
Obrnil se je k Bedancu in je dejal: »Stric | Bedanec, | ali slišite?Vi ne morete slišati pesmi. | A |
izmislil na grobu rajnke Keze. Dajte, stric | Bedanec, | pa jo poslušajte!Videli boste, da jo boste lahko | A |
dolgčas, kakor je zdaj meni. Dajte, stric | Bedanec, | pa odprite ušesa!« Bedanec je zagodrnjal nekaj | A |
Dajte, stric Bedanec, pa odprite ušesa!« | Bedanec | je zagodrnjal nekaj nerazumljivega in je zamahnil | A |
je komaj skončal svojo pesemco, že je skočil | Bedanec | na noge.Kar za vrat je prijel Kekca in ga je | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |