bedanec (301-400)

boj, Menica! Kekec te ne ugrabi, pa četudi mu	Bedanec	odreže glavo.Le meni verjemi, da se bo Kekec	A
na sledi njegovi skrivni poti. Oj, da najde	Bedanec	tisto pot!Potem pa je siromašni Kosobrin izgubljen	A
je Bedanca in ga je kmalu učakal. Stopil je	Bedanec	v kočo in je postavil na mizo veliko kletko	A
ptiču. Zato pa je kar vprašal Bedanca: »Stric	Bedanec,	kako pa se imenuje ta razbojniški ptič?Pa kaj	A
« »To je sokolič,« je odvrnil	Bedanec	skoraj prijazno in je stopil k mizi, a v roki	A
niti ene več blizu ... Ehé, pa jih je le ugnal	Bedanec	... « Bedanec se je zasmejal.Spretno je zgrabil	A
blizu ... Ehé, pa jih je le ugnal Bedanec ... «	Bedanec	se je zasmejal.Spretno je zgrabil z levico sokoliča	A
videle, debeloglavke nevšečne!« se je grohotal	Bedanec	in si je mel roke.»Nagnal vas bo sokolič, da	A
Samo pridite, pa boste videle.	Bedanec	bo imel zdaj mir pred vami, in nikoli več ga	A
debeloglavke, le pridite!« Še dolgo se je grohotal	Bedanec	tam zunaj na trati. Kekec pa se je splazil nazaj	A
posnemati ne more Kekec sove nič več. Zakaj	Bedanec	bi takoj spoznal, od kod prihaja tisto skovikanje	A
visoko v gori ga je nemara že umoril strašni	Bedanec	in ga je zakopal nekje sredi gozda.Pa je zdaj	A
saj ni čudno! Teden dni ga že muči hudobni	Bedanec	in mu ne privošči ničesar dobrega.Vsak dan ga	A
sramoval. Pa tudi je vsakokrat, ko ga je nabil	Bedanec,	stiskal ustna in prisegal sam pri sebi, da se	A
ničesar ne opravi, če se zapraši v Bedanca.	Bedanec	ga je neprestano gledal s srepimi očmi in je	A
potrpel vse in ni nikoli javkal. Kadar ga je	Bedanec	nabil, se je splazil tja na goličevje in je	A
« je pomislil sam pri sebi. »To bi robantil	Bedanec,	če bi mu ptič ušel!Kar na streho pojdem in odvežem	A
vesel, kako bi bil jaz vesel, če me izpusti	Bedanec	... Hoj, kaj, če bi poizkusil?« Kekec se je že	A
A pravočasno se je še premislil. »	Bedanec	me ubije, če izpustim sokoliča,« je dejal.»Saj	A
Tistega dne pa je rekel Kekec Bedancu: »Stric	Bedanec,	ali slišite?Povem vam, da vam sokolič danes	A
pa mu ni mar za ves svet. Zakaj pa, stric	Bedanec?	Veste, zato, ker ga krmite s samim sirkovim	A
meni ne bi škodil ... Zato pa vam rečem, stric	Bedanec,	da poglejte malo na sokoliča.Če vam pogine,	A
vsakomur ljubi plašiti nevšečne sove? Ha, stric	Bedanec?	Pa mi povejte!«	A
Pa mi povejte!«	Bedanec	je zarežal nad Kekcem in ga je zasukal, da se	A
deček kar prekotalil po tleh. Obrnil se je	Bedanec	in je izginil v goščavi.Kekec pa je gledal za	A
misli nemara, da se ga bojim? Hehe, stric	Bedanec,	tega pa ne doživite, pa če moram tudi sto let	A
presunljivi glas in Kekec ga je tedaj spoznal. »	Bedanec	vpije tam na goličevju,« je dejal Kekec in se	A
Kekec in se je čudil vedno bolj. »Strašno vpije	Bedanec	in je ves razjarjen ... Hm, pogledat grem na goličevje	A
goličevje. . / . / stran 123 . / Nemara sta se	Bedanec	in Kosobrin pošteno skregala ... « Kekec je stekel	A
možiček ni bil nihče drugi kot Kosobrin. Držal je	Bedanec	Kosobrina z obema rokama; okrog pasa ga je držal	A
dvigal od tal kot lahko peresce. In kričal je	Bedanec,	da se je razlegalo strašno po ozki, gorski soteski	A
ovbé!« je zastokal Kekec. »Glejte, pograbil je	Bedanec	Kosobrina!V jarku ga je zasačil, ko se je priplazil	A
si natrga zdravilnih rož ... Pa ga zadavi zdaj	Bedanec,	ker je strašno jezen na možička ... Ovbé, ovbé	A
Kosobrina ... Hitro ga pusti, ti rečem še enkrat ... «	Bedanec	je pogledal na razjarjenega Kekca, a ni izpustil	A
košato brado in mu jo je pričel puliti, da je	Bedanec	zarjul od bolečine.‒ »Ha, ali te boli, hudobec	A
pulil z vso močjo dolgo brado. Pač je otepaval	Bedanec	okrog sebe, da bi se otresel srditega dečka	A
dlake kar frfotale po zraku. Tedaj pa se je	Bedanec	sklonil in je položil Kosobrina na tla.Zgrabil	A
Kekec od divje bolečine ter je izpustil brado.	Bedanec	ga je na pol dvignil in ga je vrgel daleč onkraj	A
več ganil. ‒ »Hoho, kaj pa je to?« je zamrmral	Bedanec.	»Kaj je nemara mrtev?	A
neusmiljeno ... Hm, hm ‒ kaj bo pa zdaj?« In	Bedanec	se je popraskal za ušesom in je gledal ves prestrašen	A
bil bled in brez življenja. ‒ »Ubili ste ga,	Bedanec,	nedolžnega človeka ste ubili!« je zavpil Kekec	A
... «	Bedanec	je položil roko na možičkove prsi, da bi videl	A
mirovalo ... ‒ »Resnično ‒ mrtev je,« je dejal	Bedanec	in glas mu je bil zamolkel in se je tresel.	A
« »Hudobec ste, stric	Bedanec,	velik hudobec,« je govoril Kekec brezsmiselno	A
in dober človek ... A vi ste ga umorili, stric	Bedanec,	dobrega človeka ste umorili. Gorje vam bo zdaj	A
človeka ste umorili. Gorje vam bo zdaj, stric	Bedanec,	strašno gorje!« »Tiho, pobič!« je zagodrnjal	A
strašno gorje!« »Tiho, pobič!« je zagodrnjal	Bedanec.	»Saj sem ti rekel, da ga nisem jaz.	A
strah ga je umoril, tisti veliki strah ... « In	Bedanec	je pogledal še enkrat na mrtvega Kosobrina.	A
pobegnem ‒ in ni je moči, ki bi me mogla zadržati.	Bedanec	je umoril Kosobrina, a sirota Mena je ostala	A
Kaj, če bi jo res zažgal? To bi gledal	Bedanec	in bi robantil.Hej, hej ...	A
in da se ne povrne nikoli več tja. Pa če ga	Bedanec	tudi ulovi in ga pograbi ‒ o, Kekec se bo postavil	A
postavil na noge in se bo zopet zaprašil vanj. In	Bedanec	naj ga ubije, ako hoče; ubije naj ga, kakor	A
mrtvega ga ne spravi več v kočo nazaj, ker je	Bedanec	hudoben, da ni na svetu hujšega.‒ »O, lepo sem	A
pospravljati, preden bo spravil vse v red. Oj,	Bedanec,	ti hudobec!Danes si videl, kaj zna Kekec.	A
je Kekec na svetu? Mar zato, da ga pretepava	Bedanec	in ga krmi s sirkovim močnikom?Hoj, hoj!	A
Še je Kekec na svetu, še ‒ in ni ga ugonobil	Bedanec	... « Kekec je stopil v jarek, kjer je ležal mrtvi	A
bom povedal ... Samo tiho bodi, da naju ne sliši	Bedanec.	Kar hitro pojdi in prinesi vrv!	A
si no ‒ pa sem že na produ. Zdaj me pa ulôvi	Bedanec!	Le ulôvi me, če me moreš!	A
bil zdaj prepričan, da priteče vsak trenutek	Bedanec	iz goščave.Zagleda Kekca, preskoči visoko skalovje	A
lepo pojde navzgor ... Zdaj pa lahko prideš,	Bedanec!	Ne uloviš me nikoli več, ker me ne more več doseči	A
stric Kosobrin, še najmanj pa hudobec, ki mu je	Bedanec	ime.Skrbel bo Kekec za vaš grob in zaradi tega	A
popolnoma ubežal nevarnosti; še me lahko zagleda	Bedanec.	Pa bi prirogovilil in bi pograbil za vrv.	A
padel Bedancu na glavo kot zrela hruška. In	Bedanec	bi me požrl, ker bi si nemara mislil, da sem	A
zares hruška. Oj, ne bilo bi dobro, ker ima	Bedanec	strašne zobe ... « Kekec se je smejal sam pri	A
Beži, beži! Bedanca vidim tam v goličevju ...	Bedanec	gleda naravnost semkaj ... Bedanec te vidi ... Kekec	A
goličevju ... Bedanec gleda naravnost semkaj ...	Bedanec	te vidi ... Kekec, Kekec!« Kekec se je ozrl prestrašen	A
goličevje. Resnično ‒ tam kraj samotne bukve je stal	Bedanec	in je gledal naravnost na Kekca.Deček se je	A
steni in je pričakoval vsak trenutek, da potrese	Bedanec	za vrv, na kateri je visel.Še huje se mu je	A
beži, Kekec!« je vzkriknila mala deklica. »	Bedanec	je prebredel vodo in hiti preko proda ...Daj,	A
»No, ali vidiš Kekca? O, ni me otresel	Bedanec	z vrvi, da bi mu padel na glavo kot zrela hruška	A
Kekec! Reši strica Kosobrina, da ga ne pograbi	Bedanec!	« »Ne boj se, Menara!« je odgovoril Kekec in	A
zgrabil za vrv. Zagledal je Bedanca tam doli in	Bedanec	je bil že skoraj kraj mrtvega Kosobrina. Kekec	A
je gledal v globočino, da vidi, kaj počenja	Bedanec	tam doli.Zagledal ga je pod steno: na istem	A
mestu je stal, kjer je ležal prej Kosobrin. In	Bedanec	je žugal tam doli s pestmi in je vpil nerazločne	A
pestmi in je vpil nerazločne besede. »Hej, stric	Bedanec!	« se je zagrohotal Kekec na varni višini.»Ali	A
/ stran 141 . / Ali ste me slišali, stric	Bedanec?	Domov pojdite, ker tam doli pač ne boste našli	A
boste našli ničesar, še najmanj pa sove ... «	Bedanec	je zavpil tam doli, da je jekalo po vsej soteski	A
Kekcu. »Le čakaj, ti nepridiprav!« je zavpil	Bedanec	v svoji togoti. »O, ne šopiri se tako tam gori	A
odvrnil Kekec prav mirno. »Počakal bom, stric	Bedanec.	A jaz vem, da tega ne učakam.	A
pa bo vse drugače, kakor si mislite vi, stric	Bedanec.	Danes morate za mano samo pospravljati kočo in	A
Kekca v miru. Saj ste ga spoznali danes, stric	Bedanec!	Pa mi recite, da ga niste resnično spoznali,	A
ni to res ‒ samo recite mi, ako morete, stric	Bedanec!	« Bedanec mu ni odgovoril ničesar več.Samo z	A
samo recite mi, ako morete, stric Bedanec!«	Bedanec	mu ni odgovoril ničesar več.Samo z rokami je	A
Bedanca,« je govoril in je bil ves zadovoljen. »	Bedanec	je škripal z zobmi in je kar otepal z rokami	A
Nekega dne pobegneva od tod. In	Bedanec	naju ne bo nič več strašil.Le meni verjemi,	A
Bedanca in mu zagodeva zadnjo poskočnico. In	Bedanec	bo šel plesat, da bo joj!Saj sem mu prisegel	A
in zato ti verjamem. Samo tega se bojim, da	Bedanec	pridrvi semkaj.Pa naju pograbi.	A
nama, Kekec, joj, tako hudo, če naju pograbi	Bedanec	...Ali se ne bojiš, Kekec?«	A
pogumnega in brezskrbnega. Dobro je vedel, da je	Bedanec	na sledi skrivni poti, ki drži v Kosobrinovo	A
domovanje. In bil je tudi prepričan, da bo napel	Bedanec	zdaj vse sile, da ulovi Kekca in Meno.Zato pa	A
bi šel domov. Pa kaj mi pomaga, če pa pride	Bedanec	za mano po moji sledi in me zagrabi, še preden	A
Tu sem še najbolj varen. Samo	Bedanec	ne sme iztakniti skrivne poti; potem pa bo vse	A
mogel iztakniti tiste siromašne poti, ki jo išče	Bedanec	že leto dni?Hehe, Bedanec ima svoj nos, a Kekec	A
poti, ki jo išče Bedanec že leto dni? Hehe,	Bedanec	ima svoj nos, a Kekec ima tudi svojega ... « Kekec	A
plaši,« si je govoril. »Jutri te prehitim,	Bedanec,	in potem se le obriši pod nosom!Mar misliš,	A
tukaj, kakor je javkal rajni stric Kosobrin? Oj,	Bedanec,	ti resnično še ne poznaš Kekca!A rečem ti, da	A
me ni sram, kar zapel bi lepo pesem, da bi se	Bedanec	usajal še huje.Pa ne smem peti; zaradi mrtvega	A
rokami je plosknil in je zavpil: »Hej, stric	Bedanec!	Ali me slišite?	A
vas privedle do mene? ‒ O, le, iščite, stric	Bedanec!	Jaz vam povem, da je ves vaš trud zaman ...	A
Le lovite Kekca! Le ulovite ga, stric	Bedanec!	Hehe, ako morete, ako morete ... « Kekec se je	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani