nova beseda iz Slovenije
Anton Aškerc: | Balade in romance Virtualna slovenska knjigarna | A | |
ANTON AŠKERC | IN NJEGOVA DOBA Lepo je in pravično, da | B | |
poletje je umrl v Ljubljani slovenski pesnik | Anton Aškerc. | Umrl je v deželni bolnici, skoro popolnoma osamljen | B |
le par zvestih, resnično pravih prijateljev. | Anton Aškerc | pa še teh osebnih prijateljev ni imel.Šele v | B |
svobodomisleci pa so iznašli, da je bil tudi | Anton Aškerc | svobodomiseln in da je najbrž celo nosil na ovratnici | B |
cukrenost in vodenost je naravnost s pestjo udaril | Anton Aškerc. | Celo desetletje, preden je izdal svojo prvo knjigo | B |
temne sile, ki tlačijo človeštvo k tlom. In on, | Anton Aškerc, | je bil med slovenskimi pesniki prvi, ki je odkril | B |
sila in slava že pojemala in ko se je oglasil | Anton Aškerc, | se je rojevalo na Slovenskem čisto novo gibanje | B |
ANTON AŠKERC | I Kakor drugod, tako so govorili | B | |
je torej velika senzacija, katero je obudil | Anton Aškerc | s svojimi najnovejšimi poezijami; zakaj v njih | B |
razvil njihov talent do najlepšega cveta. | Anton Aškerc | je napisal knjigi kratek predgovor s pesnikovim | B |
kasneje v ”Ljubljanskem zvonu“ je objavil | Anton Aškerc | svoje prve pesmi, ki so pri priči zbudile splošno | B |
krepko reakcijo. Reakcija je prišla, prišel je | Anton Aškerc, | od najmlajše generacije z navdušenjem in občudovanjem | B |
razumeli tudi slovenski kulturniki. Pesnik | Anton Aškerc | ga je prepesnil v dramatično epsko bajko, ki | B |
dokler ni šla ujma mimo. Ta motiv je uporabil | Anton Aškerc | v pesmi Atila in slovenska kraljica.V jami na | C |
rojen jezikoslovec). V začetku 20. stoletja je | Anton Aškerc | zagrmel: "Pametni ljudje so še vsekdar pisali | C |
Fran Levstik (1831-1887), Simon Gregorčič in | Anton Aškerc. | Levstik je bolj ali manj navezan na klasicistični | C |
Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. | Anton Aškerc ( | 1856-1912) še vedno ostaja v spajanju klasicistične | C |
1: Simon Jenko - Knezov zet => metatekst 2: | Anton Aškerc - | Vojakova nevesta => (metatekst 3: Anton Hribar | C |
Kralj Matjaž (1870) => metatekst 5 (tip C): | Anton Aškerc - | Kralj Matjaž (1885) => metatekst 6 (tip C): Ivan | C |
12 | Anton Aškerc: | POSLEDNJE PISMO (1883), Zbrano delo I, Ljubljana | C |
M 2 | Anton Aškerc: | Vojakova nevesta (1890), Zbrano delo I, Ljubljana | C |
plemiški stan. To ljudsko izročilo je uporabil | Anton Aškerc | v Celjski romanci. Za potrditev podatkov o celjskih | C |
današnji dan: 1856 Rodil se je slovenski pesnik | Anton Aškerc ( | umrl leta 1912), vodilni epik začetka 20. stoletja | D |
župana Ivana Hribarja, pobudo pa je dal pesnik | Anton Aškerc. | Županu je svetoval, naj izvede javno akcijo za | D |
svobodomislecih je bil za to stvar najbolj vnet | Anton Aškerc, | ki je poleg omenjene pesnitve objavil še kup | D |
prišel. Zgodbo si je namreč izmislil njen mentor | Anton Aškerc, | ki si kratko malo ni mogel predstavljati, da | D |
in epika (France Prešeren, Simon Gregorčič, | Anton Aškerc, | Dragotin Kette, Ivan Cankar, Josip Murn, Alojz | D |
vsa pričakovanja. Šolsko kulturno društvo | Anton Aškerc | je za koncert v dvorani Golovec tokrat prejelo | D |
Soklič, dr. Franc Sušnik, v njih pa se najde tudi | Anton Aškerc. | Knjigo je občuteno ilustriral Stojan Špegel. | D |
njeno prizorišče pa je »sodobna Ljubljana«. | Anton Aškerc (» | tragedija slovenskega liberalizma«) je bil napisan | D |
poleg predsednika Sama Štanteta še Gregor Jan in | Anton Aškerc, | je v soglasju z nadzornim svetom družbe, katerega | D |
rojen jezikoslovec). V začetku 20. stoletja je | Anton Aškerc | zagrmel: »Pametni ljudje so še vsekdar pisali | D |
1912 V Ljubljani je umrl slovenski pesnik | Anton Aškerc. | 1943 Madžarski novinar László Biró je prejel | D |
Če ti je ljubo, smeš ... Menda je | Anton Aškerc | neki apartni dami, ki ga je skušala počastiti | D |
satirik in prvi ljubljanski mestni arhivar | Anton Aškerc ( | umrl 1912). 1878 Rodil se je ameriški psiholog | D |
je skromna in včasih komična. Znano je, da je | Anton Aškerc | na stara leta začutil, da je njegovo srce bliže | D |
ljudje, najprej Beata Šumej Kanduti, za njo | Anton Aškerc | in končno Samo Štante, ki je na čelu uprave Ingrada | D |
društvo Gostosevci in astronomski krožek OŠ | Anton Aškerc. | Ptuj - | D |
Po Aškerčevi poti Kulturno društvo | Anton Aškerc | Rimske Toplice neguje in ohranja spomin na največjega | D |
razprostira ogromen po angleških vzorih urejen park. | Anton Aškerc | je v pesniški svobodi svojčas zapisal tudi pesem | D |
Celje - Kulturno društvo | Anton Aškerc | I.Gimnazije Celje pripravlja v četrtek ob 11 | D |
ki so jo odprtih rok najprej sprejeli moški. | Anton Aškerc | je v slovenskem časopisju grmel proti ženskam | D |
tradicionalno glasbeno prireditev Kulturnega društva | Anton Aškerc | z naslovom Top Classic, ki se bo začela ob 11 | D |
Po Kettejevi smrti je njegove pesmi uredil | Anton Aškerc | in jih izdal z naslovom Poezije. Klara Škrinjar | D |
uredil in v zbirki z naslovom Poezije izdal | Anton Aškerc. | Dogodki na današnji dan: | D |
prvi zbiral in urejal mestni arhivar in pesnik | Anton Aškerc, | po njegovi smrti pa pesnik Oton Župančič, se | D |
rojen 1524). 1912 V Ljubljani je umrl pesnik | Anton Aškerc, | prvi slovenski literarni ustvarjalec, ki se je | D |
enot, o njih pojejo ljudske in umetne pesmi ( | Anton Aškerc, | od sodobnikov Tomaž Šalamun in Janez Menart) | D |
o tem, kje je danes slovenska demokracija. | Anton Aškerc | je bil eden prvih slovenskih svetovnih popotnikov | D |
si izposodimo besede iz nekrologa, ki ga je | Anton Aškerc | objavil v Gorici 27. novembra 1906 (davnih sto | D |
satirik in prvi ljubljanski mestni arhivar | Anton Aškerc ( | umrl 1912). 1890 Rodil se je češki pisatelj | D |
pod okriljem gimnazijskega kulturnega društva | Anton Aškerc, | imajo pa tudi Špansko gledališko skupino, ki | D |
so jih med drugimi zložili France Prešeren, | Anton Aškerc | in celo Janez Menart. Novak je poudaril, da sicer | D |
1912 V Ljubljani je umrl slovenski pesnik | Anton Aškerc, | prvi slovenski literarni ustvarjalec, ki se je | D |
s smrtnimi žrtvami. O tej pomorski bitki je | Anton Aškerc | desetletje pozneje zložil vzorno balado, najboljšo | D |
Jernej Kopitar, za njim pa Fran Miklošič. Pesnik | Anton Aškerc | je napisal pesmi Ukrajinska stepa, Teče Dnjeper | D |
satirik in prvi ljubljanski mestni arhivar | Anton Aškerc ( | umrl l. 1912). 1902 Rodil se je španski duhovnik | D |
Berta Golob, Josip Lavtižar, Drago Jančar, | Anton Aškerc). | Kako spodbuditi šolarja k branju, če ne s tem | D |
znan način, srečamo še z osebnostmi kot so so | Anton Aškerc, | Ivana Kobilca, Zofka Kvedrova in drugi.Spomnim | D |
1912 V Ljubljani je umrl slovenski pesnik | Anton Aškerc, | naš prvi literarni ustvarjalec, ki se je še za | D |
satirik in prvi ljubljanski mestni arhivar | Anton Aškerc ( | umrl 1912). 1878 Rodil se je ameriški psiholog | D |
je v literarno srenjo, ki so jo sestavljali | Anton Aškerc, | Ivan Cankar, Vida Jeraj, Lojz Kraigher, Dragotin | D |
uredil in v zbirki z naslovom Poezije izdal | Anton Aškerc. | Dogodki na današnji dan: | D |
1912 V Ljubljani je umrl slovenski pesnik | Anton Aškerc. | 1915 Britanci so osvojili nemški Kamerun. | D |
javnosti lepo sprejeta, še posebej jih je hvalil | Anton Aškerc. | Gotovo krški reliefi spadajo med njegova najboljša | D |
Šolskim centrom Velenje ter osnovnima šolama | Anton Aškerc | in Gustav Šilih. Vrednost naložbe je ocenjena | D |
mudili začasno ali dlje. Med njimi so bili | Anton Aškerc, | Ivan Cankar, Ivana Kobilca, Marija Vera, dr. | D |
prelepi skriti biser koroške ti zemlje ...« Tako | Anton Aškerc | v baladi o mutcu osojskem!Nikakor pa ne gre jezera | D |
220 gramov. Bralnik 1: Poezija in dramatika ( | Anton Aškerc: | Balade in romance, Ivan Cankar: Hlapci, Janko | D |
agocenemu viru v veliki meri odreči. Hinko Smrekar: | Anton Aškerc - | predikant, kolorirana risba s svinčnikom, karikatura | D |
zaslombo v karikaturah. V karikaturah nastopajo | Anton Aškerc, | dr. Janez Bleiweis, Dragotin Dežman, dr. Anton | D |
prejelo gledališče Bo kulturno-umetniškega društva | Anton Aškerc, | priznanja pa Ivan Drofenik, Franc Novak in Danica | D |
bralce, ki nam bodo poslali pravilne rešitve. | Anton Aškerc ( | 1856-1912) in Alfred Jensen (1859-1921) Kulturni | D |
Kulturni most med Slovenijo in Švedsko | Anton Aškerc | je v službi ljubljanskega arhivarja prebil zadnjih | D |
končuje pa ga cerkev, v kateri je nekoč kaplanoval | Anton Aškerc. | Hiše stojijo tesno ena ob drugi vzporedno s cesto | D |
AŠKERC, Anton Zbrano delo / | Anton Aškerc. - | Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1946- | D |
Friedrich Nietzsche, Josip Jurčič, Janez Jalen, | Anton Aškerc, | Fran Levstik in Ivan Cankar, zvok in montaža | D |
ledino. Prvi ljubljanski mestni arhivar, pesnik | Anton Aškerc, | ki je arhivsko službovanje začel sredi poletja | D |
pisanja, Martin Krpan, Juntez, izbor pesmi), | Anton Aškerc ( | Balade in romance, Lirske in epske poezije, izbor | D |
Simon Jenko, Josip Stritar, Simon Gregorčič, | Anton Aškerc | in Fran Gestrin.Naloga selekcije ni bila prehuda | D |
Savici za gledališče priredil Fran Levstik. | Anton Aškerc | je leta 1899 spisal »dramatiški prizor« iz Prešernovega | D |
prvič izšle njegove Poezije; ime ji je bilo | Anton Aškerc. | Čeprav je Aškerc, ki je skupaj s Franom Govekarjem | D |
njegovega dela sta poskrbela Fran Govekar in | Anton Aškerc, | ki sta Ketteja prepričala, da je - že na smrtni | D |
Prve tone premoga so nakopali leta 1846 - Tudi | Anton Aškerc | je opeval težko delo knapov -Tovarištvo in zaupanje | D |
fotografijah, po resničnih osebnostih pa so upodobljeni | Anton Aškerc, | Erno Rahten in nadzornik češkega rodu Jaroslav | D |
prevedel protestantski duhovnik Janoš Kardoš, | Anton Aškerc | mu je sredi osemdesetih posvetil pesem Pred spomenikom | D |
Aškercu neko silno zanimivo dejstvo prebral. | Anton Aškerc | si je nad svojo pisalno mizo napisal geslo, v | G |
Govekar v svojem romanu Svitanje leta ' 21. Potem | Anton Aškerc | je spisal dolgo pesnitev o njej, z naslovom Napoleonova | G |
ona, drugi so vsi mislili, da je poročnik. | Anton Aškerc | celo pravi v svoji pesnitvi, opiral se je preko | G |
po domovinstvu. November. Simon Gregorčič in | Anton Aškerc | ter njuni spominski hiši v Vrsnem in na Senožetah | G |
globoko. V bližino pekla, je nekoč zapisal | Anton Aškerc, | ki je leta 1894 prišel v Škale kot mlad kaplan | P |
rudarji, je pred stotimi leti pripovedoval že | Anton Aškerc, | ki jih je pogosto obiskal v rudniških jarkih | P |
društva Svoboda Brestanica, Svoboda Senovo in | Anton Aškerc | Koprivnica. V Skupini Mladinska knjiga so prizane | P |
Priznam, sivobradec se mi je zdel znan. Pesnik | Anton Aškerc | je njega dni živel in župnikoval v Škalah, prvi | P |
zgodbo je odlično ponazoril slovenski pesnik | Anton Aškerc | v pesmi Ljubica. Takole se začne: | P |
Legendo je v baladi ohranil slovenski pesnik | Anton Aškerc, | vendar je dogodek časovno vprašljiv.Slovani v | P |
tamkajšnji kaplan med letoma 1894 in 1898, pesnik | Anton Aškerc, | opisal v svoji Delavčevi pesmi o premogu ‐ v | P |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |