nova beseda iz Slovenije

DELO, leto 2000, poved v sobesedilu:

Samo H. C. Artmann, Peter Handke in Josef Winkler zastopajo nemško pišoče prozaiste, zadnji le z zelo kratkim enajstvrstičnim odlomkom, medtem ko italijansko prozo predstavljata le Cesare Pavese in Fulvio Tomizza.

V pesniškem delu sta najprej objavljeni starejša slovenska lirika in epika (France Prešeren, Simon Gregorčič, Anton Aškerc, Dragotin Kette, Ivan Cankar, Josip Murn, Alojz Gradnik, Oton Župančič, Srečko Kosovel in drugi, med temi Korošci Urban Jarnik, fizik Jožef Štefan, Fran Eller), toda nič nemškega in skoraj nič italijanskega (izjema sta le Scipio Slataper in Carlo Michelstaedter) iz istega časovnega obdobja.
Kritični bralec se lahko zato vpraša, ali italijanska in nemška poezija na tem območju tedaj nista obstajali?



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA