Sokrat (412)

razširi se obzorje, in ti dosežeš kakor stari	Sokrat	samó spoznanje: vem, da nič ne vem. Jezikavcu	A
bi morali po tej teoriji vladati človeštvu.	Sokrat	je bil, še naprej ugovarjajo Weinertu, po rasni	A
David je plesal pred skrinjo miru in sprave; in	Sokrat	sam je plesal, vaš patron, kakor veste.Kaj pravite	A
ponižanja in odmikanja od stvarnosti pa idealista	Sokrat	in Platon. Pred slavno bitko pri Termopilah	A
pred našim štetjem je nastopil v Grčiji filozof	Sokrat,	ki se je vse življenje trudil, da bi pripeljal	A
‒ obrekovalec, izmed udomačenih pa lizun.«	Sokrat	je na cesti opazil suličarja, ki je tekel za	A
Primi ga, primi ga!« je zaklical suličar, toda	Sokrat	se ni zmenil. »Kaj si gluh?« se je jezil proganjale	A
pa je pljusnila vanj še golido umazane vode.	Sokrat	je čisto mirno rekel: »Sem si kar mislil, da	A
Na njem so se obesile že tri njegove žene.	Sokrat	se je domislil prijazne Ksantipe in zaprosil	A
javnim govorom je imel Alcibiad hudo tremo.	Sokrat	ga je vprašal: »Čuj, Alcibiad, ali bi te bilo	A
je trideset porotnikov obsodilo na smrt, je	Sokrat	dejal: »Porotnike pa je obsodila na smrt narava	A
dvomljivec. BEATRICE Guido meni, da sta bila	Sokrat	in Platon ob številnih še drugih poganih na	A
Polemarh je dejal: »	Sokrat,	zdi se mi, da ste namenjeni domov, v mesto.	A
Kefal zagledal, me je prisrčno pozdravil: »	Sokrat,	niti k nam v Pirej ne zahajaš več pogosto.In	A
pri Zevsu, ti bom povedal svoje mnenje, dragi	Sokrat.	Pogosto se sestajamo možje istih let in potrjujemo	A
nadlogah, ki jih je kriva starost. Meni se zdi,	Sokrat,	da ti ne obtožujejo pravega krivca, kajti ko	A
slabega ravnanja sorodnikov, ni kriva, dragi	Sokrat,	starost, temveč samo človekov značaj.Ko bi bili	A
znosno breme; tako pa sta za te ljudi, dragi	Sokrat,	starost in mladost enako težavni.«	A
povem, le redke prepričal. Zapomni si, dragi	Sokrat:	človeka prevzameta strah in skrb, ki ju prej	A
če dobro premislim - imam to prednost, dragi	Sokrat,	za največjo, ki jo lahko prinese denar pametnemu	A
avilna definicija za pravičnost?«10 »Vsekakor,	Sokrat,	«je posegel v pogovor Polemarh,	A
oristnejši kakor drugi?« »Pri hrambi in varovanju,	Sokrat.	« »Misliš s tem, če denarja ne uporabimo	A
delajo krivic, škodovati?« »Nikakor ne, dragi	Sokrat!	«je rekel.	A
nasprotja, krivičnika!« »V vsem imaš prav,	Sokrat,	«je rekel zdaj.	A
sta mogla tako neumno in tako dolgo čenčati,	Sokrat!	In kako nemogoče se vedeta, ko se nenehoma drug	A
je odvrnil, »da bo	Sokrat	ravnal kakor zmeraj, da sam ne bo odgovarjal	A
tem tudi primerna (dobra)?« »Ti si neznosen,	Sokrat!	Ti trditev zmerom najslabše tolmačiš.«	A
motijo.« »Ti človeku zaobrneš besedo v ustih,	Sokrat,	«je odvrnil.	A
namesto da bi odgovoril, vprašal: »Povej mi,	Sokrat,	ali imaš pestunjo?« »Kako?	A
odreže pravični nasproti nepravičnemu, moj naivni	Sokrat,	naj pokaže naslednje razmišljanje.Najprej v	A
da ne bi krivica njega zadela. Tako je, dragi	Sokrat,	nepravičnost močnejša, plemenitejša in pomembnejša	A
ali kazen, če noče.« 19. »Kako to misliš,	Sokrat?	«je vprašal Glavkon.	A
ti bo za pogostitev ob prazniku Bendis, dragi	Sokrat!	« »In sicer kot tvoje darilo, Trazimah	A
Trazimahov umik in je rekel: »Ali se misliš, dragi	Sokrat,	zadovoljiti samo z vero, da si nas prepričal	A
mislijo Trazimah in mnogi drugi. Jaz, dragi	Sokrat,	o teh stvareh sicer ne mislim tako, vendar si	A
krivic; saj bi moral biti blazen. To je torej,	Sokrat,	vsakdanje gledanje na bistvo in izvir pravičnosti	A
In če bo stvar nekolikanj groba, ne pozabi	Sokrat,	da ne govorim jaz, temveč hvalilci nepravičnosti	A
naklonjeni kakor pravičniku. In tako, dragi	Sokrat,	poskrbijo bogovi in ljudje nepravičniku za boljše	A
je povzel besedo njegov brat Adeimant:9 »	Sokrat,	ti vendar ne misliš, da bi bilo vprašanje zadovoljivo	A
to nimajo. 7. Povrhu pa še preudari, dragi	Sokrat,	druge sodbe o pravičnosti in nepravičnosti,	A
lahko pričakuje najhujše trpljenje. 8. Dragi	Sokrat,	kako lahko vse to in podobno govorjenje o kreposti	A
česar se je razvil pogovor naju dveh s teboj,	Sokrat:	’Predragi, od vas vseh, ki se imate za glasnike	A
zakrivil kak zločin!‘ - To in podobno, dragi	Sokrat,	bi lahko rekli Trazimah in drugi o pravičnosti	A
je rekel Adeimant. »Toda v čem vidiš, dragi	Sokrat,	srečno odkritje za razpravljanje o pravičnosti	A
je pravičnost najti?« »Tega ne vem, dragi	Sokrat,	razen če je morda ni treba iskati v odnosih	A
K temu je pripomnil Glavkon: »Ko bi, dragi	Sokrat,	ustanovil državo svinj, ali bi jih kaj drugače	A
rekel: »Tu pa očitno nisem ’vsakdo‘, dragi	Sokrat!	V trenutku si ne morem dobro predstavljati, kaj	A
norost ne razbrzdanost?« »Ne, nikakor ne, dragi	Sokrat!	« »Potemtakem bi ti v državi, ki smo	A
je odvrnil. »Toda kaj praviš k temu,	Sokrat:	ali ni potrebno, da imamo v državi dobre zdravnike	A
ki zna samo ubirati strune.« »Upravičeno,	Sokrat.	« »Potemtakem, dragi Glavkon, nam bo	A
je pritrdil. »Toda pomisli še to, dragi	Sokrat:	kako naj se naša država vojskuje, če nima denarja	A
zakonov in ustave, z veliko drznostjo, dragi	Sokrat,	dokler ne postavi na glavo vsega zasebnega in	A
spet ni tako preprosta. Kajti morda je, dragi	Sokrat,	resničen pregovor: Lepo je hkrati težavno.«	A
nepravičnemu dejanju.« »V tem imaš popolnoma prav,	Sokrat.	« »No dobro!	A
ne poskušajo s kaznijo poboljšati?« »Toda,	Sokrat,	smešno bi bilo to preiskovati.Saj vendar s propadajo	A
« »Mera za poslušanje takih razprav, dragi	Sokrat,	«je povzel besedo Glavkon,	A
potem pa spregovorimo v imenu nasprotnikov: ’	Sokrat	in Glavkon, saj sploh ni potrebno, da se drugi	A
»Seveda. Toda,	Sokrat,	pri tem obstaja velika nevarnost, da ob porazu	A
velja tudi za vse predpise.« 17. »Toda, dragi	Sokrat,	«je nadaljeval Glavkon,	A
Tu pa je posegel v besedo Adeimant: »Dragi	Sokrat,	na to ti ne more nihče ničesar odvrniti!Nasploh	A
kakor si ti.« »Temu se ne more izogniti, dragi	Sokrat.	« 7. »In vendar o najhujšem pritisku	A
Res, iz tvojih besed zveni velika vnema, dragi	Sokrat,	«je rekel Adeimant.	A
18. »Nujno.59 Toda, dragi	Sokrat,	kaj imaš ti za dobro: spoznanje, naslado ali	A
stvareh mislijo drugi.« »Tudi ne bi bilo v redu,	Sokrat,	ko bi imel o stvareh, s katerimi sem se tako	A
slišiš lepe, imenitne resnice?« »Pri Zevsu,	Sokrat,	glej, da se zdaj tik pred ciljem spet ne poskušaš	A
»Popolnoma pravilno. Toda,	Sokrat,	ta znanost, kakor se zdi še ni odkrita.«	A
»Vsekakor. In ker si me, dragi	Sokrat,	pravkar grajal, češ da sem bil prav po vsakdanje	A
»Tudi meni se zdi tako. Toda,	Sokrat,	ti govoriš o zelo veliki nalogi.« »Misliš	A
ljudi.« »Čudovito si prikazal vladarje, dragi	Sokrat;	kakor da bi bil kipar, si izklesal njihove like	A
njega, si dobro in pravilno prikazal, dragi	Sokrat.	« »Dovolj je bilo razpravljanja o državi	A
hiši drug trot kot bolezen države.« »Tako je,	Sokrat!	« »Toda bog je ustvaril krilate trote	A
tekmovati z drugimi ljudmi.« »Odlična primera,	Sokrat!	Resnico govoriš!«	A
« »Tvoj opis življenja mnogih ljudi, dragi	Sokrat,	« je rekel Glavkon, »je resničen kakor orakeljski	A
je rekel Glavkon. »Toda če je resnica,	Sokrat,	kar pripovedujejo o Homerju, potem zasluži Keofil	A
bi bili od njiju dovolj naučili.« »Vsekakor,	Sokrat.	Imaš popolnoma prav.«	A
dejstvu, da so bili, prav po njenih kriterijih,	Sokrat,	Kant in Leibnitz popolni kreteni.Ampak ta podrobnost	B
človek počuti, ne da bi se z njim primerjal, kot	Sokrat,	ki v Platonovem Gorgiasu z velikanskim trudom	B
ali retorja množica rada posluša ali ne. In še	Sokrat,	ki je vendar stokrat utemeljil in dokazal, da	B
besed, saj je bil takrat, ko jih je ”danski	Sokrat“	napisal, že več kot deset let mrtev, presenetljivo	B
zase rekel, da je, na primer, reinkarnirani	Sokrat	- in odgovoril si je nekako takole: jaz bi bil	B
je nekako takole: jaz bi bil (ista oseba kot)	Sokrat,	če bi se spominjal večjega dela Sokratovega	B
življenja, in sicer na enak način, kakor se je	Sokrat	spominjal svoje življenjske preteklosti ali	B
bistveno, ali bi Locke imel isto dušo kot	Sokrat	- namreč dušo v platonskem ali krščanskem ali	B
državljana, kar je med starimi prvi izrekel	Sokrat.	Človeku tujstvo torej ni usojeno, temveč je	B
vseh stvari kakor pa njegova nedolžna žrtev	Sokrat.	Ali da bi bil Juda iz Kariota ali pa denimo	B
ugled filozofije, se moramo, kakor že nekoč	Sokrat,	ki je ljubečemu in iskrenemu iskanju resnice	B
zatiralcev in nimajo tolažnika.« (Prd 4, 1) Tudi	Sokrat	je tolažil, v zaporu pred usmrtitvijo: sebe	B
se v njegovi prisotnosti komu godila sila.	Sokrat	je pogumno branil obzidje Aten, Mark Avrelij	B
mogoče spremeniti temeljno naravo sveta. Ko je	Sokrat	branil Atene, je prav dobro vedel, da ne brani	B
vzrok, ki ga ni podcenjevati. Kakor Platonov	Sokrat,	ki razmišlja o čudoviti in neizmerljivo skrivnostni	B
stvari kakor vse življenje. Taka sta bila zanj	Sokrat	in Kristus.Med Slovenci pa je mednje uvrščal	B
jih ne poznamo celo iz zgodovine? Na primer	Sokrat,	ki je s svojo ,pokvarjenostjo' zastrupljal atensko	B
KEFAL, ADEJMANT, ANTIFON, GLAVKON, PITODOR,	SOKRAT,	ZENON, PARMENID, ARISTOTEL PARMENID Kefal	B
prijateljem. Pogovore, ki so jih nekoč imeli	Sokrat,	Zenon in Parmenid, je zelo pogosto slišal od	B
zunaj obzidja, v Keramejku. Tja je prišel še	Sokrat	in mnogi drugi z njim v želji, da bi slišali	B
spise, ki so jih tedaj prvič prinesli semkaj ;	Sokrat	je bil tedaj še prav mlad.In tako jim je spise	B
slišal že prej od Zenona. Ko jih je slišal	Sokrat,	je prosil, da se prva hipoteza prve trditve	B
celotnega spisa." "Vidim, Parmenid," je rekel	Sokrat,	"da tale Zenon ni zadovoljen samo s prijateljstvom	B
takšne vajine besede nedosegljive ." "Res je,	Sokrat,	" je odvrnil Zenon, "toda nisi docela razumel	B
naj prinesem na svetlo ali ne. Toda motiš se,	Sokrat,	ko sodiš, da ni bil napisan iz mladostne želje	B

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani