To ne pomeni, naj bi filozof gledal stran, ko bi se v njegovi prisotnosti komu godila sila. Sokrat je pogumno branil obzidje Aten, Mark Avrelij je branil obzidje imperija, Kartezij je bil nekaj časa celo najemniški vojak, Wittgenstein je bil vzoren avstrijski vojak na ruski fronti, Janžekovič pa je slovenske fante spodbujal k obrambi domovine in jo je s peresom branil tudi sam, najprej pred zunanjim, nato tudi pred notranjim okupatorjem.
Vse to je dovoljeno tudi filozofu, velikokrat je to tudi njegova človeška in državljanska dolžnost.