Marko (36.636)

sveti Štefan. KLOMBNER: Čez Benetke sveti	Marko.	DRAGOLIČ: Čez Celje sveti Daniel.	A
....................................... 184	Marko	skače .....................................	A
ka, majol-majol-čica. . / . / stran 186 . /	Marko	skače Marko skače, Marko skače po zeleni trati	A
majol-čica. . / . / stran 186 . / Marko skače	Marko	skače, Marko skače po zeleni trati. Aj, aj,	A
/ stran 186 . / Marko skače Marko skače,	Marko	skače po zeleni trati. Aj, aj, ajajaj, po zeleni	A
navzgor, Grad in Kostanjevica, Stara gora in Sv.	Marko	nad Šempetrom, Oslavje in Kalvarija nad Podgoro	A
Trstu: Rudolf Golouh l. r. Parlamentarci ‒	Marko	Samaja, Alfred Callini in dr. Josip Ferfolja	A
nato izvajanja posameznih delegatov. Delegat	Marko	Samaga je orisal stanje in razmere v Trstu,	A
spomnijo, kako piše v Novem rodu, da je kraljevič	Marko	Turkom vsem po vrsti odrezal glave s sabljo	A
rekla. »Kakor svinec plavaš,« je spet rekel	Marko.	»Ni res.«	A
avtomobilski gumi zna vsak plavati!« je rekel	Marko.	»Julka lepo plava,« je rekel Danilo. »Vemo,	A
rekel Danilo. »Vemo, zakaj jo braniš,« je rekel	Marko.	»Je tvoja ljuba!«	A
vzkliknila »Aj!« A ko jo je povlekel za kito, je	Marko	zbežal.Danilo pa je skočil za njim in ga lovil	A
preizkušali let novega zrakoplova. Nato je smuknil	Marko	k vratom, da bi ušel na hodnik, a Danilo ga	A
Danilo!« je vzkliknil razred. »Mama!« je rekel	Marko.	»Hahaha,« se je smejal razred. »Mevža,« je tedaj	A
svinje in njihov smrad; utopil se bo v morju. -	Marko	5,13, je rekel župnik Janez, amen. - Amen	A
Varaždin »Delaj, kar hočeš,« mu je dejal in	Marko	je presenečeno, skoraj užaljeno odmaknil telefonsko	A
si drugače razlaga njegove besede?! »Halo,	Marko,	si še tam?«Očetov glas je zvenel nadvse zaskrbljeno	A
ali pa ne, prilagajati okoliščinam. Ampak,	Marko,	kot boga te rotim, pazi nase in na svojo vest	A
si me zares razumel?« je poudaril vprašanje.	Marko	ni takoj odgovoril.Vedel je, da utegne iz njega	A
zid in se ustavil šele po nekaj sto metrih.	Marko	je vse to molče opazoval ter prišel do zaključka	A
polni bojni opremi zberejo na vhodni ploščadi.	Marko	je opazil zdolgočasene poglede, ki so se upirali	A
roki, se ohrabrila z ‘Drži se!’ in se ločila.	Marko	mu je pomahal, ko je kot zadnji v drugi skupini	A
Največ so seveda ugibali o nalogi bojne skupine.	Marko	je taval med vojaki in častniki, ki naenkrat	A
tukaj, drugega tam, nekatere je celo ogovoril in	Marko	je bil presenečen, da je poveljnik poznal toliko	A
Zazdela se mu je nekoliko prestrašena. »	Marko,	dragi.Kaj je?« je vprašala tiho.	A
Mami, ven gremo,« je komaj slišno izdavil. »	Marko!	«Stisnilo ga je pri srcu.	A
Ponudil mu je celo cigareto, vendar jo je	Marko	odklonil. Dvignil je pokrov motorja in se zakopal	A
je dotaknil za rame in ga začudeno opazoval;	Marko	je takoj ugotovil, da ga je verjetno nekajkrat	A
Podala je slušalko soprogu. »	Marko,	si tam?«Ja, za vraga, tukaj sem, na drugi, napačni	A
začel in glas se mu je opazno tresel, da je	Marko	skoraj zajokal. »Delaj z glavo in... drži se!	A
»Delaj z glavo in... drži se!« »	Marko,	pokliči, ko boš mogel, prosim, prosim!« je zavpila	A
nekomu javil, da gremo, morda sinu, je pomislil	Marko	in le pokimal, ko ga je častnik obvestil, da	A
Prinesel je ukaz, da se odhod prestavi.	Marko	ni vedel, ali bi si oddahnil ali se jezil -	A
na kolovozno pot in od vojakov je verjetno le	Marko	vedel, zakaj: barikada se je držala.Tega je	A
Priključili so se preostali enoti. Tam jih je	Marko	dohitel.In še vedno so mu v ušesih odmevale	A
cesti ni bilo hiš, vprašal, od kod je. Ko mu je	Marko	povedal, da je Slovenec, se je častnik vidno	A
navrgel, da ima vojska pač svoje naloge, in	Marko	je to razumel kot pojasnilo in opravičilo hkrati	A
peščeni oblak, ki pa se je že razkadil, ko je	Marko	zapeljal čezenj.Pri tej barikadi je Marko prvič	A
je Marko zapeljal čezenj. Pri tej barikadi je	Marko	prvič opazil ljudi v močeradastih maskirnih	A
ultimatu, organizirano umaknili po robu gozda.	Marko	jim niti najmanj ni zameril.Z drugo barikado	A
koder je imel dober razgled na most in okolico.	Marko	ga je nezainteresirano opazoval. Prepričan je	A
Čakali so, da ogenj pojenja. Medtem je	Marko	navil staro ploščo: zahteval je čelado in orožje	A
gledali snemanje kakega akcijskega filma, je	Marko	osuplo pomislil, in tudi sam poskusil uganiti	A
se napolni škorpijon, ki ga je držal v rokah.	Marko	je brez besed napel puško in jo vrnil, ko pa	A
še vedno brizgala v ritmu srčnega utripa in	Marko	je zgroženo spoznal, da srce še vedno črpa kri	A
Če to ni noro, če to ni pekel, potem ni več	Marko!	Padel je v pekel, od koder ga je rešil angel	A
niti bolečine v glavi niti slabosti v želodcu.	Marko	je z delčkom možganov, ki mu je še normalno	A
Primoža in v istem hipu je Primož pogledal vanj;	Marko	je imel občutek, kot da bi prijatelja zalotil	A
Marku in ustnice so se mu razprle v smehljaj.	Marko	mu ga je vrnil.Konec koncev je šlo le za to	A
sranja - vsaj to. Zadnji je hotel izstopiti	Marko,	a ga je vodnik zadržal.Njega je moral pripeljati	A
je moral pripeljati do reševalnega vozila.	Marko	si je oddahnil.Bil je hvaležen za rano, ko je	A
provizoričnih barikad in gorečih avtomobilov je	Marko	zvedavo opazoval bojišče.Tako enih kot drugih	A
Zagotovo. Srečo, je pomislil	Marko.	Srečo bi imel, če teritorialec sploh ne bi streljal	A
Nekdo je zastokal.	Marko	se je vrnil k zavesti in pogledal na zgornji	A
križa, kar da je bolj varno kot tankovski oklep.	Marko	je iskreno upal, da se ne moti.Na vratih je	A
nosilih ležečim ranjencem s prestreljeno glavo.	Marko	ga je poznal, bil je mehanik v civilni službi	A
so pustili na miru. Hvala bogu, je pomislil	Marko,	vsaj nekaj obstaja, kar še spoštujejo.Vojak	A
niso delali nobenih razlik, zaradi česar jih je	Marko	koval v nebesa.On je sam skočil dol; zaradi	A
ga, ga po hrvaško spodbujali ter tolažili in	Marko	sploh ni opazil, da ga ogovarjata v tujem jeziku	A
Le zamišljeno, zaskrbljeno je kimal.	Marko	se je zbal za roko, a ni upal naravnost vprašati	A
odpeljal na Brezje takoj, ko ju je poklical	Marko	in povedal, da je ranjen, da pa mu ni hudega	A
»Mami!« »	Marko,	kaj je?« je zavpila s pridušenim glasom, polnim	A
Zahlipal je. »	Marko,	kaj je narobe?« je tokrat zavpila, glasno, v	A
»Kar vdal se bom...« »	Marko,	komu se boš vdal!?« je zavreščala. »Ne vem,	A
nosila okoli vratu, in povsem mirno vprašala: »	Marko,	sine, kje si?« »V Mariboru,« je tiho, tudi on	A
jemlje moč, potrebno mirnost in zbranost. »	Marko,	poslušaj me, dobro me poslušaj!Boš?«	A
prebral, da je bil v bojih v Sloveniji ubit vojak	Marko,	njegov sosed, in navdala ga je tesnoba.Malodušje	A
pripekalo sonce tako hudo, da mu je prišel na misel	Marko	Muren, točaja Jošta brat, ki je imel nad klancem	A
Mladenič, tu notri so ostanki neke pijače, kateri	Marko	Muren iz gotovih razlogov pravi vino; jaz sem	A
»In če bi jo potem obesil na kol?«	Marko	Muren je malo pomislil in bistro pogledal Caheja	A
/ stran 42 . / Viljem se je začel smejati,	Marko	Muren pa si ni mogel kaj, da ne bi opomnil Caheja	A
te slovnice, najsi jih je rodil Bohorič, oče	Marko	ali Kopitar, znane zgolj po pisateljevem imenu	A
jemal prevelike odmerke moke. Njegov edini sin	Marko,	ki je bil že dorasel in je z njim delal v mlinu	A
opravkih. Mlinarjeva žena je umrla, ko je bil	Marko	še deček. Pri hiši tako že precej let ni bilo	A
so ob večerih prihajale perice. Med njimi je	Marko	že zdavnaj opazil Terezo.Bila je nežna kot mladi	A
pobegniti in je pri tem utonila v reki. Ko je	Marko	izvedel o njeni nesreči, se je tudi sam pognal	A
Napravi, kakor ti je volja,« je naposled skomignil	Marko.	»Sprejel bom Gabrijelo za ženo, ker vem, da	A
katerim je bil privezan, so začeli popuščati.	Marko	je prosil in rotil očeta, naj se še pravi čas	A
brega, piloti pa so starca pokopali pod sabo.	Marko	ga je s slednjimi močmi izvlekel iz vode, a	A
reka vrnila v strugo. . / . / stran 48 . /	Marko	je le skomignil in je še kar molčal. »Če morda	A
nos in se še tisti večer preselila k očetu.	Marko	pa si je oprtal stari nahrbtnik in se napotil	A
že na daleč in zlahka so se spoprijateljili.	Marko	je rad poslušal pripovedovanja o njihovih čudnih	A
/ »Kdo pa govori o plačilu?« je vzkliknil	Marko	in dvignil vrča.»Že celo leto nisem napravil	A
glave svojo črno ruto in mu z njo zavezala oči.	Marko	pa je spet dvignil vrča z vodo in se napotil	A
odpreš svojo dušo,« ga je pobožala po laseh.	Marko	je sedel na tla in je začel pripovedovati o	A
samoti, že slišala o moji Terezi?« se je začudil	Marko.	»Poslušaj in mi verjemi,« je dejal starkin glas	A
neizmerno sem ti hvaležen zanjo,« je ganjen dejal	Marko.	»Čeprav vem, da ni resnična, se bom lahko z njo	A
Bilo je to tako silno bogastvo, da bi si lahko	Marko	in Tereza z njima kupila grad.A sta odšla raje	A
piše, da se na drugem koncu mize prvi oglasi	Marko	Bogobáznik in tako požene svoje puste modrosti	A
Gospod gozdar jih dobivajo 30 in še več, jaz 5,	Marko,	ta, ki je v hlevu, tudi 5.O, brez skrbi vzamete	A
« je osorno vprašal Vilar. »Konjski hlapec	Marko	Krpica sem,« je odgovoril pisar ter dvignil	A
glavo. »A jaz sem rezervni častnik ‒« Ko je bil	Marko	zaslišal besedo častnik, je planil pokonci ter	A
edini poštenjak tukaj!« Napravil se je k durim,	Marko	ga je spremil.»Hvala ti, Krpica!« mu je rekel	A
Bierkopfovim životopisom. Drugo jutro je hlapec	Marko	Krpica zapregel voz, da se odpelje v han ob	A
jahal prvikrat v Tuzlo. Z njim se je peljal	Marko	Krpica po živila v han ob Spreči. Samojlo je	A
pojdem v mesto, če ne prej pa takrat, kadar	Marko	vzame mojo Luco.Tisto čudovito kolo vsekakor	A
z enim drvarjem sta bila velika prijatelja.	Marko	Čuruk se je imenoval tisti mladenič. Bil je	A
Vsakemu se je nasmihaval. Veste,	Marko	je hodil za Drljačino hčerko Luco in ji je ob	A
punca v naš tabor k svojemu očetu. Drljača in	Marko	sta ji dajala mesa in mi smo ji metali kruha	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani