Viljem je daleč spremil mladeniča, in kakor so mlada srca zaupljiva in ne čutijo še toliko razločka v stanu in imetju, je bila prijateljska zveza kmalu gotova in po vojski pride tudi Viljem, to se ve, na cesarski dvor. Ko pa se je vračal Vranjebrški proti domu, je pripekalo sonce tako hudo, da mu je prišel na misel Marko Muren, točaja Jošta brat, ki je imel nad klancem med Vojnikom in Konjicami svojo krčmo. Nizka, a prostorna hiša je bila na dobrem glasu in še boljši légi.