žganje (1.003)

kuhaš, da nima nobene moči več? URH gre po	žganje:	Tako hud ni kot tvoj jezik. MARTIN Kaj pa	A
vse govori očetu tik pred licem, da oče zaduha	žganje	iz njene sape.Gre.	A
sprešalo se je pa doma, v dolini. In tudi	žganje	se je skuhalo doma, a šele tedaj, ko je že pritisnil	A
val kakor na blazini priplavil na prod ... Pije	žganje	iz steklenice.Pijta, hladno je!	A
Tam tema, tam luč. Tam pesem, tam	žganje.	Tam sreča, tam moč.	A
A boš kaj jabolk vzela? Za može je imel	žganje.	Vedno enaka sintaksa, dikcija, pristop in ogovor	A
ki je dober človek in krotek ko jagnje. Samo	žganje	mu jemlje pamet!Nikoli več ga ne bo kuhal!	A
nič več, - je rekel Temnikar, ki si je nalival	žganje	v čutarico. - Ha? - je zaničljivo prhnila	A
lagal?... Mar si nisi venomer strgal arnike v	žganje?	- Zato mi je pa tudi odleglo, - je rekel	A
Vstal je in si res trikrat nastrgal arnike v	žganje,	kar je bilo po njegovem mnenju edino zdravilo	A
tiste vrste, da bi lahko odpomogla arnika in	žganje...	Toda tisti hip, ko je s praga gledal za Lužnikovim	A
poiskala Jernejevo arniko in njegovo trikrat žgano	žganje	ter si pripravila njegovo grenko pijačo, česar	A
hitro segel po čutaro, čeprav je dobro čutil, da	žganje	tudi zdaj ne bo pomagalo.- Kaj pa bo to?...	A
je glasno grizel sam sebe, »sam sem kriv. Za	žganje	jih prodajam.Ah, kako me bo žgal peklenski ogenj	A
Ah, kako me bo žgal peklenski ogenj, kakor	žganje,	da, da ... kakor je božja volja!« Zjutraj	A
Andreicich je vnet za dolgoprstna dejanja,	žganje	in zavaljeno Francovichevo Cristo; Francovich	A
zavest, da je po nepotrebnem zapravil denar, in	žganje,	ki ga je zaužil, še posebno razburjala in pritiskala	A
večkrat prišla k dedu in z njim zamenjala tobak za	žganje.	Ko sva z mamo prišla na kolnik, sva	A
da mu je voda tekla po bradi. Ded je šel po	žganje	in mu nalil.Kadet je izpil tri kozarčke, se	A
vinček moj ...’, čeprav je vse življenje pil samo	žganje.	Zvečer pa je vdiral v druge sobe in kričal:	A
Maticu potreben poduk. Pri Robarju so kuhali	žganje	pa so fantje Matica »za šalo« napili ter ga	A
»Zato le glej!	Žganje	ni zate, ker si otrok!Mleko pij!«	A
Hotejec in mu potisnil glavo na blazino. »Tudi	žganje	boš pil.Zdaj si že star.	A
Zdaj si pameten. In	žganje	je zelo dobro za tako velike rane.«	A
z nezaupanjem motril Hotejca, ki je natakal	žganje.	»Tako,« je rekel Hotejec.	A
mu je z levico dvignil viseče brke in mu vlil	žganje	v usta.Matic je zagrgral, zakašljal in se nato	A
zdaj pa zdaj je zamrmral polglasno: » - - -	žganje	- - - strup - - - ljubezen - - - žena - - -	A
zanerga Zavoglar. »Kmetje derejo kravo in lokajo	žganje,	midva, bajtarja, pa kopljeva jamo in požirava	A
starejši kmetje, ki se stiskajo v kuhinji in pijejo	žganje	in jabolčnik, ki ga Prikrajar prinaša iz kleti	A
in nihče več nima kam sesti. Prikrajar nosi	žganje	in jabolčnik, Prikrajarica kuha kavo kar v največjem	A
Zakaj, a? ... Zakaj mora pošten človek piti	žganje,	ki žge, da si ohladi dušo? Zakaj, a?«	A
vodo, si obrisali solze in stopili k Mihu na	žganje.	Moj Jezus, Izidor, Peter in Zinka so skupaj sedli	A
je bila ocvrla Pavla, in v glavi mu je šumelo	žganje;	Pavla mu je seveda pridno natakala, ker se je	A
Otu naravnost v oči. Žrlo mu je v zenice in	žganje	se je preselilo dol k drobovju.Stal je in gledal	A
olupke, vinsko rutico, bezgove jagode, goltali so	žganje	in olje in pelinovo vino.Brez konca in kraja	A
Potem mu je dala žvečiti pelina, namočenega v	žganje,	tudi janeža in kumine. Zdaj je bil vojvoda	A
kamilicami, baldrijanove korenine je namočila v	žganje	in mu ga dala piti.To je rad pil, ker je bilo	A
govori v sebi Windisch, medtem ko srka zdravilno	žganje,	v katero so namočeni baldrijan, janež in mnoge	A
gospodarja, tudi žganja ni navajen, reče. Ni krivo	žganje,	kriv je nož, ki ga vidi Poljanec zapičenega	A
je stal poleg njega in čisto mirno pil svoje	žganje.	Možakar se je opotekel, stopil nekaj korakov	A
mirno obsedel pri mizi. Glasno so naročili	žganje.	Natakarica jim ga je postavila na pult brez besed	A
je šel ven in zbruhal ob cerkvenem zidu vse	žganje,	ki ga je bil popil zvečer, še pred zadušnico	A
seboj. Z njim si je izpiral grlo, pil je v	žganje	namočene kamilice, tudi iz domačih krajev, nazadnje	A
kioskih, iz katerih se je kadilo, in pili jutranje	žganje.	Potem so mimo oken bežala pročelja, ulice mesta	A
česa žganem žganju. Kljub temu sem naročil	žganje,	in medtem ko sem ga srkal in premagoval slabost	A
vse tisto meso sta zvračala vrče piva in vmes	žganje,	žganje-meso-pivo-žganje-meso-pivo, lahno sta	A
rokama tolkel po mizi, jaz sem pil smrdljivo	žganje	in mislil na Marjetico, na njeno svileno perilo	A
gostilno, kjer sem prejšnjo noč zlival vase	žganje	z obema čudnima patronoma, namesto da bi bil	A
časa je, kako dolgo si bom mogel še privoščiti	žganje	spodaj v žganjarni, skupaj z Glavino in Fedjatinom	A
Sedemo v kak kot in jaz naročim vino, onadva pa	žganje.	Tudi Glavina včasih pije vino, Fedjatin pa zmeraj	A
Glavina včasih pije vino, Fedjatin pa zmeraj samo	žganje.	Gledamo skozi oblake dima ljudi, ki prihajajo	A
47. Malo smo cugali livadno	žganje,	se pravi, s sadjevcem oplemeniteno razredčilo	A
spomnil stare šale, da se reveži, ki denarja za	žganje	nimajo, dogovorijo za medsebojno pomoč; spijejo	A
Žganja nimam nič več.« »Kaj se meniva midva za	žganje,	« se ponese Miha; »pojdite z nama na rake!«	A
Imam hruševca,« pravi, »boljšega ko dolenjsko	žganje	in orehov in medu.«In ko se ustavita, ga potrka	A
kazalo, da bi onadva začela točiti vino ali vsaj	žganje;	zakaj če bi ljudje res hodili gledat hišo, bi	A
torbe klobase in steklenico, v kateri je bilo	žganje.	»Ravno prav,« reče Jernač.	A
čisto pozabila! In je pri priči odfrlela po	žganje	ali vino. Bumbaš pa je pomežiknil in se je smejal	A
bližina tokrat res zdrobila. Namakal sem v	žganje	prste, ki so še dišali po nje govi ženi in ni	A
spala pod vedrim nebom. Nato je na dušek izpil	žganje,	ki ga je bilo vsaj še za tri prste in je zabuljen	A
beljenje. Malačiči, ki je ves dan pomalem srkal	žganje,	ki ga je sicer uporabljal kot čistilo za šipe	A
oblečene deske stojnice, kjer ponujajo domače	žganje	in ocvare, pečejo medenjake, krape in klobase	A
z nohtovimi bodljaji in praskljaji razpihuje	žganje.	Uho položi na bradavični kolobar, uho nasadi	A
kjer se je dobilo razen črne kave tudi vino,	žganje,	pivo, meso, v štacuni pa razno blago za obleko	A
. / . / stran 60 . / »Vaši drvarji pijejo	žganje	in tega vi ne bodete.« »Onda se zadovoljim z	A
želji božji. Pa naj bi bil že pil vino - ali	žganje	in kvarte - to, to!Kvarte so ga zvabile vsak	A
Prvega moža, čevljarja Vaha, je ubila ona in pa	žganje;	nič boljše ni ravnala z drugim možem, s tistim	A
v nekem drugem nerazumljivem jeziku. »Tole	žganje	cedim že celo uro, a lahko bi pil vino in jedel	A
groš kruha, za groš žganja. Lepo počasi je	žganje	polivala na kruh in kruh zalagala.Postala je	A
smrdljiva posoda za Šipljevo vino in kramarjevo	žganje.	S Šipljevim vinom in kramarjevim žganjem pa ni	A
in tu po stopnicah v klet, kjer se je točilo	žganje.	Šele pozno v noč je prikolovratil domov.	A
Da bi kar naravnost ta studenec prekuhavali v	žganje,	tega se Kurji Poljanci še niso bili lotili.	A
Ne, žganja ne kuhajo iz studenca!	Žganje	kuhajo iz tega, iz onega, iz najrazličnejših	A
abstinenca,« marveč le vino in rakija. Rakija je	žganje,	in če je stara devet let, je dobra kakor božji	A
Dolenjskega je ‒ že tretjič tja. Gruča fantov je pila	žganje.	Tudi meni so napili, pa nisem hotel.	A
se drži Rože! ‒ Veš, pri žagi smo vedrili in	žganje	pili.‒ Hej, hej, Roža! ‒ Žganjče kot rozolija	A
tujci. Za belo moko, za telečjo pečenko, za	žganje	prodaja hudiču dušo, telo nečimrnikom in vso	A
lenoba, se ne meni za svojo sveto stvar, temveč	žganje	pije in za babami lazi ...Tak pusti me no pri	A
pijana; Jan je stopil v temnejši kot, naročil je	žganje	in je sedel.Komaj je izpraznil drobni kozarec	A
misli so se čudno zaokrenile; morda je bilo	žganje,	ki jim je ukazalo drugo pot, morda je bila sladkost	A
je!“ Hlapcu se je tresla roka, ko je izlival	žganje	kapljo za kapljo na popotnikove ustnice.Ko ga	A
takrat je bil še otrok.“ Hlapec je postavil	žganje	v kot in je obrisal popotniku ustnice z robcem	A
lipo je sedel suhljat, nosat človek ter je pil	žganje;	roka se mu je tako tresla, da je razlival po	A
bradat in čemeren je sedel za mizo in je pil	žganje.	Tudi Štefan si je naročil žganja.	A
vprašujoče, kakor da pričakuje pohvale in priznanja.	Žganje	ga je omamilo, še predno ga je k ustnam nastavil	A
prijetno ste rekli: Dovolj za en večer! Dovolj za	žganje?	- Ali vprašam vas, gospod: kako bi s takimi podplati	A
je v roki steklenico in v steklenici je bilo	žganje.	Bodalce je zarezalo v rano, zakričala je, Bog	A
nemarno oblečen, kuštrav, v raztrganih copatah in	žganje	pred seboj.Moji otroci ... jaz sem namreč oženjen	A
iz zelene steklenice. Kadar je okusil Damjan	žganje	iz prijaznosti do tovariša, ga je v veži pljunil	A
Žganja še, ti leni krčmar!“ Krčmar je postavil	žganje	predenj in je zmajal z glavo. ”Kaj je pač	A
noč blizu, krov daleč. Kuhal sem čaj, točil	žganje,	govoril sem; ali ogenj mi je neprestano ugašal	A
govoril sem; ali ogenj mi je neprestano ugašal,	žganje	se mi je razlivalo po prtu, jezik se mi je zatikal	A
šel brit ... In vse kesanje ni drugega nego --	žganje!	Iz pijače se rodi sentimentalnost in slaboča	A
postarni so bili, gledali so stekleno in pili so	žganje.	Kurent je zatisnil oči in je zagodel pesem	A
Še zažgal bom vse skupaj in pojdem! ... Ti,	žganje,	boš gorelo s plamenom!...“	A
pošiljam. Ne daj očetu nič, dovolj imajo za	žganje.	Računi dobro in ne kupuj bonbonov.	A
na očeh se ti pozna, na teh opalnih ... No, pij	žganje,	Bog ti ga blagoslovi; malovažno je, na kakšen	A
napotil naravnost, je čakal v gostilnici in pil	žganje.	Spomnil se je na debelega zdravnika.	A
prstom. V štacuni je stalo dvoje kmetov; pila sta	žganje	in kupovala tobak. Za steklenimi durmi, ki	A
goste; sedel je v najtemnejšem kotu in je pil	žganje.	Prijetno mu je bilo, čudno hladno, kakor da	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani