Venomer je nekaj godrnjal v mizo zdaj nemški, zdaj slovenski in tudi v nekem drugem nerazumljivem jeziku. »Tole žganje cedim že celo uro, a lahko bi pil vino in jedel pečenko, pa nočem, ker danes je petek in post,« je renčal. Hotel je menda opomniti družbo, da je tudi on tukaj in se spodobi, da se kdo zmeni zanj in ga počasti s prijazno besedo.