železo (1.415)

poklekneš pred očetom? FRIDERIK Snemi mi prej	železo	z rok. HERMAN Bog je ustvaril silo proti sili	A
Bog je ustvaril silo proti sili, kamen za psa,	železo	za nepokornega sina. FRIDERIK Ti govoriš o	A
rodila. Brat Janez, pojdi in prinesi mi takoj	železo	v mojo celico. JANEZ Pojdem in ti prinesem	A
bakljo, sekiro itd. nastopita ROMEO Daj mi	železo	in sekiro sem!Vzemi to pismo: jutri zjutraj	A
Lije se v dež in bije v srca, ki so kot modro	železo	v plavžih, lije, bije v srca zaprta. Maske pojó	A
zasvetlika med zelenjem gladina reke kot polirano	železo.	Janeza zaskomina po kopeli, pa se spomni	A
Katro, Janez?« Sinove oči so kot razbeljeno	železo.	Pesti so mu napete, obraz je mrk, srdit:	A
kavlji spet kakor poprej s pečjo; ukrivljeno črno	železo	je malo pomembno, ko človeka noč in dan preganja	A
Ta pesem je tudi kovača ganila. Spustil je	železo	in s kladivom v roki stopil na prag.Župnik je	A
pozanimali zanj, toda ko so dognali, da nabira staro	železo,	ki ga je po gozdu nastlala svetovna vojna, so	A
Leta so tekla, Okouinokou je pobiral staro	železo,	odkopaval granate, jih prenašal in odpiral in	A
tnalo. Do leta 1928 je Okouinokou pobral vse	železo	in je postal berač.Sredi poletja je več dni	A
postal berač. »Vse ima svoj konec, tudi staro	železo.	Zanj bi bilo treba nove vojne,« so govorili ljudje	A
dekle - - - poljub - - - ječa - - - okovi - - -	železo	- - - mreža - - - cement - - - narod - - - svoboda	A
zapora, a še ni pozabil nanj, ni pozabil na mrzlo	železo,	na mrzlosivi cement, na štiri sive stene, ki	A
Strojnica onemi. Sova nasloni čelo na mrzlo	železo	in počasi zapre oči - kakor bi se hotel samo	A
pest, da je treščilo od zgoraj s tako silo kot	železo,	kot jeklo, jeklena pest.Pest, ta pest, ta roka	A
nekdo tolkel s kladivom, kovač je mehčal vroče	železo	konjske podkve, enakomerni, topi udarci, kot	A
mešajo apno, prenašajo deske, kole, okovje in	železo	za vrata, okrasni kamen za podboje; konji in	A
tolikšno plemenitost, da je vzela v roke žareče	železo,	uporabila ga je za pisalo in si z njim na prsi	A
s kleščami. S svojimi očmi sem videl žareče	železo,	ki je cvrlo dlake na telesu, in gost dim, ki	A
bi slišal in ujel glasove pod oknom. Hladno	železo,	ki sem ga čutil na obrazu, človeku, ki živi	A
zadovoljno in dobro in srečno, tuje in sovražno	železo,	tuj in oster in sovražen občutek, ki ga zapušča	A
ropotom je vstopal, treske so se razletele,	železo	upognilo, steklo zdrobilo.Skakal je skozi vrata	A
slapu lilo dol iz športne hale, zagozdene med	železo,	drobce stekla in polomljen okenski les.Gledal	A
bi se drgnili dve hrapavi kovini, zarjavelo	železo,	razumeš?Kakor nož ob bronasti krožnik, žlica	A
bi se drgnili dve hrapavi kovini, zarjavelo	železo,	razumeš? Kakor nož ob aluminijasti krožnik	A
začudil starec in pogledal kvišku. »Rdeče je	železo	in Mars.Ni mogoče!«	A
srebro in višnjevo, Venera baker in zelenje, Mars	železo	in rdeče, Jupiter kositer z belo barvo. »O svetli	A
dosti žlahtna je. A ta svinec tu in baker in	železo,	to mi spremenite skoraj; čeprav le v srebro	A
bi me prevaril, pa me ne boš.« Da bi to bilo	železo,	tega ni mogel verjeti.Četudi morebiti ni prav	A
»Nikakršno zlato. To je železni kršec,	železo	in žveplo. Zlata ni v njem niti za lek.«	A
Noži so topi in v piskrih so luknje ‒ staro	železo	je to in vrag ga jemlje ‒ jaz pa se pač ne morem	A
katre, spačke, hrošče in sploh vso to staro	železo,	ki so ga drugi mehaniki pogledovali z bolj ali	A
lemež zadel ob kamen. Danes nekdaj bleščeče se	železo	premineva v rjavini, okamenela prst se še drži	A
vtisjen čevelj, da ga da na tezo, ali prelomljeno	železo	h kovaču, bodisi da kako robo iz trgovine h	A
obenem se mu bliska izpod nasršenih obrvi. Kuj	železo,	dokler je vroče ‒ si misli in še pritakne besedo	A
eno roko je dobil klešče, s kleščami je prijel	železo,	v drugi je vihtel kladivo, kakor so se mu bile	A
mladega mojstra. Ta pa je potil mrzel pot,	železo	se mu ni maralo vreči ne po vilah ne po lopati	A
bilo sram, pa je ročno skočil iz kovačnice in	železo	vrgel v grm. V grmu je ležal volk.	A
V grmu je ležal volk. Oplazilo ga je vroče	železo,	zatulil je in zbežal v gozd. Pa so se prestrašili	A
Tako je prekanjeni gospod Krunoslav koval svoje	železo.	Izmed važnejših domačih vesti bi bilo še zabeležiti	A
vratih. Počilo je v ključavnici, ko je udarilo	železo	ob železo.Po cerkvi je votlo zadonelo.	A
Počilo je v ključavnici, ko je udarilo železo ob	železo.	Po cerkvi je votlo zadonelo.	A
izpod klobuka. Les starega gabra je bil trd kot	železo.	Pod kožo je bil vrasel marsikak kremenček, da	A
vojsko ni bilo nobene maksimalne cene ne za	železo	ne za smrdljivec, za nobeno reč.‚Kmet, plačaj	A
Svarun je velik vojak. Tudi njegova volja je	železo.	Zato se ne pričkajte v vojnem svetu, mirno in	A
bi . / . / stran 157 . / vol, ki mu potisnejo	železo	skozi nosnice.Uropal bi jo, zavil v plašč in	A
ričakovali napada že mesec dni. Stari Sloven, odet v	železo,	z rešetko čez lice, pokrit z velikanskim ščitom	A
klečeplazijo pred starosto Viljencem, da bi pomočil	železo	v mojo kri in zapisal krvavo zvezo z vami!Magister	A
zazvenele so trombe, mogočen klin, odet v jeklo in	železo,	se je zapodil proti barbarom. Tedaj se je zaobrnila	A
da se je z obema rokama naslonila na mrzlo	železo	in spustila glavo nanj. Kaj je vzela	A
žgalo, kakor da bi se mu dotikalo srca žareče	železo.	”In vendar si prišel!	A
ga je prašala mimogrede, ko je nesla vroče	železo	iz kuhinje. ”Pojdem!	A
imel motike v rokah, Bog vedi, kaj je bilo;	železo	se je svetilo v jutranjem soncu, kakor okrvavljeno	A
iz njih oči in te solze so samo raztopljeno	železo.	In zaječi in vstane in se vrne v gnečo, v sladko	A
čakala na to rešilno dediščino, in da je treba	železo,	to je Šimna, kovati, dokler je še vroč in gorak	A
klancem. Zato je preklinjal kovače, kolarje in	železo.	Šavli je ogledal škodo in našel, da bo mogel	A
ustrupana. Martin si je pritisnil umazano	železo	na vroče čelo in celó na ustnice. Bolno je	A
apno, popravljal boš poti, vozil sol, olje in	železo,	še otrobi za prasce in pse.Tudi zidal boš, kolaril	A
čutil na čelu, kakor bi ga žgalo razbeljeno	železo	tam, kamor mu je bila položila grofica Suzana	A
Češko. Obraz se mu je svetil kakor razbeljeno	železo	in od samega veselja ni mogel izpregovoriti	A
Hrvat! Da le v nožnicah pustite tisto šibko	železo,	pa je vse prav, vse pošteno!« odgovoril je Kljukec	A
To je moje mnenje! Če pa hočete, da najpoprej	železo	zapoje, tudi mi je prav, gospodine!«	A
je vsekdar, kakor bi se mi sprehajalo žareče	železo	po starem mesu.Toliko smo trpeli, santo padre	A
je tekla po mojih žilah razgreta kot topljeno	železo.	In kar je bilo najboljše, tedaj še nisem bil	A
Kultura se mu je vlila v srce kakor razbeljeno	železo,	katero se je počasi ohladilo in mrtvo mu naredilo	A
mah je ukrotila konja, ki je razljučen grizel	železo	ter otresal ponosno glavo, da so pene letele	A
katerim je oče silil proti meni. In res je moralo	železo	zadeti starega moža, ker se je prikazalo nekaj	A
selška in poljanska voda. Tri leta sem obdelaval	železo,	ker je hotel Polikarp Khallan dobiti na Visoko	A
pri oknu in dolgo meril z njo. Ko je vsekalo	železo	ob kamen, da so se iskre usule na smodnik, je	A
hišo je ležala Gospodova roka. Težka kakor	železo	in trda kakor skala, ki tiči v trebuhu gore	A
muke, kakor bi mu kdo preobračal razbeljeno	železo	okrog piščali.Peklo in žgalo ga je, otekala	A
ranjenega vojaka pri vodi. »Potisnil sem mu	železo	do živega!« je dejal radostno. »In zdaj ne more	A
glavo povesil. Stari je morda mislil, da je	železo	zdaj gorko, spremenil je svoje temno lice, omečil	A
nekaterih krajih na vsa štiri kolesa; in kamen in	železo	zacvilita včasih tako, da pri srcu zaboli.	A
Cela krdel molče ogenj obstopi.	Železo	je razbeljeno, sonce se v vsej lepoti pokaže	A
»Ah, da, da,« reče ter potrka s paličico ob	železo,	»vodo bodo s hriba v grad napeljali!« »To vi	A
davno! Pozabljene reči, saj veste, zarjavelo	železo	- pa, pustimo, pustimo - morda pove Andrej sam	A
ga dobro zabiješ v podplate, drži bolje kot	železo	‒ kaj-li dreta?Dreta je proč!	A
stvarem, ki na zemlji rasto in umirajo. Zlato,	železo,	premog, žveplo, vse to prihaja izpod zemlje	A
vsak dan mazal kolesa, nekdo vsak dan tehtal	železo	in nekdo vsak dan prenašal pisma ‒ človek je	A
Pozabljenem in pri Starem kladivu in ustvarjala	železo	in jeklo iz bohinjskih rud. Železniške tovarne	A
je ubiral pristne daktile. Kladivo je kovalo	železo,	jaz sem koval rahlo, krhko stvar, mešanico mladeniškega	A
denarja iztržili za pesmotvorno seno nego za	železo,	maslo, živino in gorski mah.Ti pa zasloviš kakor	A
pridno dobavljal oglje in rudo, topil in varil	železo	in jeklo, a v prirojeni skromnosti niti mislil	A
Zoisove dobe dobivali rudo in oglje in narejali	železo	vse po zastarelih rokodelskih izkušnjah brez	A
ljubezen. In ta je ostala dolgo časa trdna kakor	železo.	Iskro njegove ljubezni je netila in vzdrževala	A
težkimi kladivi na drobne kosce. Z zobmi je držal	železo,	ki bi ga bil drug, krepak človek, stežka privzdignil	A
za brlog naše navadne kače, da delajo v njej	železo.	To se vidi iz pripovedke, ki sem jo slišal ni	A
visel ogromen kotel, v katerem so kuhale kače	železo.	Podgorec vpraša kače: ‚Kaj delate?’	A
vpraša kače: ‚Kaj delate?’ Kače vele: ‚Me kuhamo	železo.	Naredile smo ga že za pol gore, naredile bi ga	A
pravi: ‚Kače, povejte mi, kako in iz česa delate	železo,	pa vam bom priskrbel masti, kakršno boste poželele	A
poželele.’ . / . / stran 27 . / Kače vele: ‚Za	železo	potrebujemo tri reči, tri zabele, vsake reči	A
je zaklal sin očeta. Taka mast da najlepše	železo,	ali je ni kmalu iztakniti. Kaj nam pomaga, da	A
pogodbo, da bo smel on precej začeti kopati	železo,	one pa bodo smele posrkati kri njemu, njegovi	A
sta se preselila v Žabjek in začela kopati.	Železo	sta dobivala tako čisto, da ga ni trebalo nič	A
so začeli dohajati kupci in razvažati krasno	železo.	Podgorec je postal prvi bogatin dolenjski, Bog	A
je namenil Bog po smrti naši materi zemlji.	Železo,	s katerim smo obogateli jaz in moji otroci in	A
Pa se tudi vidi, da kaj izda. Kače kuhajo	železo	prav pridno, drugače se ga ne bi dobilo v Žabjeku	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani