nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Pred gostilnico, poved v sobesedilu:
In kadar postane za trenotek, kadar se ogleda, oddahne, takrat prično skeleti, skeleti goreča znamenja hudodelstev, storjenih mimogrede, brez misli in brez kesanja. Rad bi si odpočil - ali v srcu gori živo oglje; predenj stopajo obrazi tistih ljudi, ki jih je razžalil in prevaral in oskrunil; na srce mu padajo solze iz njih oči in te solze so samo raztopljeno železo. In zaječi in vstane in se vrne v gnečo, v sladko pijanost življenja, kjer je srce mirno in otrplo ter ne pozna ne greha, ne kesanja ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani