žejen (550)

to ni šala, to je že lepo spremstvo. In če je	žejen,	kraljevski svak, mu nudijo spoštljivo svojo	A
potrebo! GAŠPER I kaj pak hočem, kadar sem	žejen?	BARON Ti praviš, da so enega fanta skoz okno	A
utiram nove smeri novi generaciji. Sploh sem pa	žejen.	MILKA: Skuhala bom čaj.	A
Kako težka je tekočina! A kaj, ko si tako	žejen,	da ti jezik visi iz ust.Najboljše bo, si rečeš	A
gre tudi na dušek; kaj bo pa potem, ko boš res	žejen?	Neseš naprej in se ne grizeš več zaradi polnega	A
ONA: Si kaj lačen?	Žejen?	JAKOB: Daj mir!	A
Pomislil sem, da boš na tej poti truden, lačen in	žejen,	zato sem ti prinesel kolin, pohlevnih kolin	A
se mi pozna hudodelstvo na obrazu ... Če bi bil	žejen,	prepričan sem, da bi prodal svojo hčer za kozarec	A
pa najprej na znanje vzemi, da sem truden in	žejen.	FRIDRIH Prinesi vina!	A
ôtrok zlati, da v moji duši vlada rezen mraz, da	žejen	moram vira si iskati, ki pije se iz njega sladek	A
/ stran 86 . / Pri stricu Sestradan in	žejen	in z dolgom ogromnim namerjal sem ravno popiti	A
leti sem bil še dokaj drugačen, resnice manj	žejen,	ljubezni bolj lačen. Pa kaj je ljubezea-13	A
dušo našo, po kteri stremi vsakdo krilat, ko	žejen	popotnik za vinsko čašo?« »No, veš li, da vzori	A
se, sin, ne pij, otrok moj, ne pij! Če nisi	žejen,	ne pij! Vzemi tablico za živce!	A
zmota! Golobu trudnemu enak, pokoja, Tolažbe	žejen	vrača se domú; Al oh! obráz tvoj, domovina moja	A
najrajši vriskal, ko bi ne bil tako skrajno	žejen.	Gospod vikar pa je stresa! z glavo in godrnjal	A
»Južina je tu. Lès pridi, kdor je	žejen,	kdor je lačen!« Drozeg sam je prišepal	A
ki se je takoj omehčal. - Le kdaj vojak ni	žejen!	... - Vojak? -	A
»Zakaj pa ne? Saj bo	žejen.	Zmeraj je žejen.	A
Saj bo žejen. Zmeraj je	žejen.	In mleko mu diši pol ure daleč.«	A
kaj, če pridejo ... hočem reči, ti pridi, če boš	žejen,	da se napiješ mleka ...« »Napiješ mleka	A
se je spet dvignil na komolce in zastokal: »	Žejen	...« »Oh!« je pritajeno vzdihnila Usadarica	A
glavi mi je neznosno šumelo in bil sem strašno	žejen,	vode pa nisem imel niti kapljice, ker sem bil	A
Roke je imel vse mokre in umazane od krvi.	Žejen	je bil.Od nikoder ni bilo nobenega in je tako	A
- Utrujen sem, je rekel,	žejen.	Fantič je pograbil posodo, oškropljeno s krvjo	A
so vanj in zdaj pač ni mogel reči: nisem več	žejen.	Zaprl je oči in cmokasto spravil po grlu nekaj	A
Amen, je rekel tudi Mihael, ki je bil že zelo	žejen,	in vsi so se naglo posvetili kadeči se jedi	A
našel v nepreglednem labirintu. Bil je utrujen,	žejen,	zmedensredi pošastne industrijske pokrajine	A
»Še,« je rekel, »dajte človeku piti.	Žejen	je.«Dolenc je imel trebuh napihnjen in napet	A
»Pojdimo malo v vas k Nacetu! Jaz sem	žejen.	« »Veste kaj, oče?« pravi Juri.	A
»Kakšen pa si!« »	Žejen,	« je dejal Miha in jo pogledal polzvito, polneumno	A
je samo Bric, kateremu se je zdelo, da je še	žejen.	Komaj je bila ta družba odšla, so privriskali	A
zazdelo, ko je pripodil do domače vasi, da je še	žejen	in da bi se še rad razgovoril v veseli družbi	A
dobe nekateri od doma in da je on včasih zelo	žejen.	»Siromak!« so tarnale ženske.	A
tistih časih niso bila, in dasi je bil Viljem	žejen	in lačen kakor lahák mlad človek po dolgi poti	A
pojdimo dol k njemu. Ocvirek, saj ti si tako	žejen,	to vem.« »In še kako!«	A
kateremu pravijo tudi Čedad. Prašen, truden,	žejen	in lačen je dospel do tja še pred sončnim zahodom	A
Dobro. Vina bom kupil ‒ in kdor je	žejen,	naj pije, je odmahnil prišlek.Pa vidva? je	A
njegovo lakomno muziciranje navsezadnje, ko je bil	žejen,	lačen, ali ko se mu je zazdelo, da ne bo dobil	A
in gledajočega v potok. Kosmatin je nemara	žejen.	Vilar je snel puško z rame, se postavil za skalo	A
rekoč: »Hvala ti, Trkulja! Rad vzamem, ker sem	žejen.	« V tem mu je prinesla Danica kavo.	A
po ostrem kamenju, gologlav po žarkem solncu,	žejen	kraj hladne vode, lačen kraj belega kruha ‒	A
bi odločevala telesna moč. »Evo mene, ako si	žejen	nedolžne človeške krvi!Piškavega oreha ni vredno	A
mlatili, mlatičev dosti, vsak mlatič lačen in	žejen	za tri.Čas je bil južine in so sedli za mizo	A
»Siten bodi! Sam pij, če si	žejen!	Če nisi, pa pusti!«	A
bolan kakor cucek. ‒ Pij, Rabuza, vem, da si	žejen!	‒ Ob kozolcu sem ležal, hardun, sonce je žgalo	A
povedal: »Bolje je dvakrat piti, kakor enkrat biti	žejen.	Hardun!«	A
žeja. O, po dobri slivovki je človek vsakikrat	žejen.	»Ha!« je rekel in stresnil glavo, spominjal	A
dni pijan, če ima groš v žepu, je za desetico	žejen.	Ko se ves dan in pol noči obira po krčmi, naj	A
« in gre po sobi gor in dol. »Lačen sem in	žejen,	« je odgovoril tajnik. »In pa prismoda, to si	A
prvem težkem spanju. Lačen ni bil, pač pa	žejen.	Spravil se je nad vrč in pil, pa kmalu nehal	A
hotel odgovoriti, pa rajši ni, preveč je bil	žejen,	bal se je prerekanja in zadržkov. Šel je, še	A
ne more nadomestiti. Na primer če je otrok	žejen,	mu ne dam besede, dam mu pijače ‒ takšno imam	A
je kar v stran pogledal, jaz pa sem bil jako	žejen	in suh.Sukal se je okoli ženske in niste bili	A
skrbni roditelji. Na salamo in žemlje je bil	žejen	in se je zalil z vodo, potem je povedal, da	A
kakor nalašč za to: vedno lačen kakor strela in	žejen	kakor vrag.Pa se lahko reče tudi narobe: lačen	A
lahko reče tudi narobe: lačen kakor vrag in	žejen	kakor strela.Vrag in strela sta primeri, ki	A
košate mu spodnje ustnice. Lačen kakor vrag,	žejen	kakor strela in zgovoren kakor oboje skupaj	A
Globoko v tla zasadi kopje, nanj priveže konja,	žejen	vstopi v krčmo. Bomf! vrže buzdovan na mizo	A
svetega kralja Gašperja. Mali kralj Gašper je bil	žejen	kakor jelen, pil je kakor žolna, redil se kakor	A
oživel, pridržal konja in zavpil: »Rakije!« »	Žejen	je,« so se spogledali ljudje in Matic je bil	A
mudi. Če si lačen, naj ti dado kruha, če si	žejen,	lezi pa trebuh in pij.Poglej vode!«	A
izbulji pogled kakor zaklanemu teličku. Toda	žejen	sem in prah me grize po životu: Tudi v usta	A
častitljivost,« je prosil Melhior. »Bi, ali	žejen	sem.Povem ti, da sva prebila muke za tvojega	A
govoril, morjé bi pil, slano morjé, tako sem	žejen.	Muke in pot, to užeja.«	A
takoj segel po vrču. »Povem ti, sinko, tako sem	žejen,	da bi od slabosti ne mogel leči na te preproge	A
med volkovi in tatovi, sit in lačen, pijan in	žejen,	vedno vesel in vedno brez skrbi.Drugačna je	A
Epafroditu otel življenje, ležim tu lačen in	žejen.	O, Numida, Numida!«	A
enkrat mogel veleti: Numida, jesti mi daj Numida,	žejen	sem.Nikoli!	A
zakaj ne piješ?« Epafrodit je segel po vrču in	žejen	odpil nekaj požirkov. »O, gospod, gospod, kako	A
»Pasje sem delal, Štefan!	Žejen	sem!« »Tina, stopi po pijačo!«	A
ni pogledal Jok, celo v krčmo ne, dasi je bil	žejen	in čutara prazna. Domov ga je gnalo	A
Krohot je zadonel po mračni, umazani sobi. »	Žejen	sem,« je plašno odgovoril na surov dovtip ves	A
»Hvala, nisem lačen. Sem pa	žejen.	«S prsti si je prečesal lase in dodal:	A
Resnik malo pod kapo, se razume, da je danes	žejen.	In kam ga bo neslo?	A
zbit sem, da bi vse štiri vrgel od sebe, pa	žejen,	da mi jezik visi iz ust! Ozrl se je	A
Vrnem ti jih, gotovo ti jih vrnem. Strašno sem	žejen.	Ti ne?«	A
pogledujočemu možu. Pokazalo se je, da ni samo	žejen,	marveč tudi lačen, kajti naročil je dva para	A
je Traven vzdramil. Glava mu je bila težka,	žejen	je bil in mraz mu je bilo.Ni se spominjal, kje	A
čez prag iz gole navade, čeprav ni lačen, ne	žejen.	Tako se mu je primerilo, da je šel od hiše v	A
dvom. Zmrzaval sem v hribih, lačen sem bil in	žejen,	požiral sem grenke od vsakega pijanca, tudi	A
od življenja desetega brata, ki roma lačen in	žejen	od vasi do vasi, nikjer pozdravljen, od nikogar	A
dobroto: ”Ná, ti, ki si lačen, najej se; če si	žejen,	napij se!“Oblečeni so prazniški, smejó se, govoré	A
tistemu ne, ki je ljubezni najbolj lačen in	žejen?	“ In koj je srce obeh odgovorilo uporno in	A
ob hudi nesreči; ustna je imel vroča in suha,	žejen	je bil. ”Koliko je prahú na teh rožah!“ je	A
Ustnice je imel opaljene, začutil je, da je	žejen.	Stopil je k šatoru, kupil si je kozarec sladkega	A
je iztegnil željno roko, pa jo je umaknil.	Žejen	je bil, da so se mu ustna palila.Izpod skale	A
pokleknil, pa je vstal. Šel je dalje, lačen in	žejen,	kakor je bil. Razprostrl se je pod smrekami	A
šlo njegovo ubogo srce z njim. Zares je bil	žejen.	”Drugim je Mojzes odklenil studence, pravičnejši	A
plačilo! Oblagodari hlapca, ki je pravice lačen in	žejen,	nasiti ga in napoji!Samo ukaži, pa bo živa tvoja	A
svoji nespameti! Namesto da bi šel k studencu,	žejen	in lačen kakor sem bil, sem šel pit k razbrozgani	A
opeharili, tako so mi skrivali pravico, ko sem	žejen	koprnel za njo!Jaz pa sem vedel, da je ne morejo	A
napotil po mahoviti rebri nizdol, ker je bil	žejen;	toda postal je nenadoma ves osupel.V potoku	A
gledal proti svetlim zvezdam. ”Časih sem romal	žejen	in lačen in truden do smrti, pa vendarle nisem	A
nastežaj in ni vedel, kaj bi odgovoril. ”Če si	žejen,	stopi v krčmo in položi srebrnik na mizo. Drugače	A
se je bil priklatil pod tvojo streho lačen,	žejen	in razcapan in ki pije tvoje vino vbogajme!	A
prinesla mi je v vrču vodé, zato ker sem bil	žejen.	Nató je legla poleg mene in jaz, ki je nisem	A
bo še kmalu zvonilo k večernici. Saj si pač	žejen,	Mate?“ Obadva sta se nasmehnila in sta stopala	A
truden od dolge poti, ves poten in prašen in hudo	žejen.	Naročil sem si vina.	A
drevje in bi zašumelo, poslušalo... Marko je bil	žejen,	lačen in truden in mislil si je, koliko časa	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani