Resnik je odločno segel po robec in se brisal dolgo in dobrovoljno. Mislil pa si je, konec, ne bom se več mučil s tujim jezikom, zbit sem, da bi vse štiri vrgel od sebe, pa žejen, da mi jezik visi iz ust!
Ozrl se je, in res se je že bližala poševna postava v belem bluzonu in črnih hlačah.