žaba (324)

razpolago. ŠČUKA: Gotovo; riba živi v vodi in	žaba	v mlaki. GRUDNOVKA: Zato je nespameten, kdor	A
nam, sonce zlato, doli na zeleno trato! Stara	žaba	je znorela, pa ne ve, kaj bi počela! Šla je	A
nam, sonce zlato, doli na zeleno trato! Stara	žaba	je znorela, pa ne ve, kaj bi počela!« Želodek	A
brenči kakor čmrlj, gleda kakor sršen, pije kakor	žaba	in tako dalje.Poznali smo tudi ribe, toda rib	A
obloge, tako, da mu je ležala v ustih kot gnusna	žaba.	Pljunil je.	A
v Dolino šel, pa Sv. Florijana gledal. Taka	žaba!	« »I kako pa, da ste se začeli rvati?« vpraša	A
in lepo brado, po telesu pa ves zelen kakor	žaba	ali kuščar.« »Ali je kaj hud?« je vprašala Jerica	A
Braćo, pijmo vince, voda nek stoji! Nek ju pije	žaba,	ka va njoj živi! »Počasi, počasi!« je prenehal	A
omnibus.se/beseda) Vsebina Mravlja 4 Rak 19	Žaba	63 Mravlja Pomladansko sonce pripeka in pregreva	A
srbski narodni pripovedki se psujeta rak in	žaba.	Po Martin Krpanovem, ali prav za prav po vodilu	A
izmisliti. . / . / stran 24 . / Med ostalim reče	žaba	raku: rače sedmokrače!Po tem bi rak imel sedem	A
Ne, to se nam ne zdi verjetno. Najbrž psujoča	žaba	v hipcu največje razdraženosti ni prav pomislila	A
reči, da ima polno nog. ‒ Tako tedaj srbska	žaba.	Preglejmo sedaj kaj drugega.	A
sreča, da vse to ostane lepo med nami. Srbska	žaba,	le pojdi rakom žvižgat, in ti kranjski tržan	A
kakršen je zdaj, se ne sme pokazati. Vsaka	žaba	bi se ga lotila.In s čim bi se branil, ko je	A
lotil, oh, kože lotil!« . / . / stran 63 . /	Žaba	Stanovali smo zunaj mesta.Pri hiši je bil vrt	A
krogljica je eno jajce in iz vsake bo nastala	žaba.	To, kar si danes videl okoli plavati, to so mlade	A
jezikom loviti kako muho, zavihati ga mora ven.	Žaba	ima prav trdno življenje.Če ji tudi glavo odrežeš	A
se navadno prebude, mladiči pa malo poprej.	Žaba	se greje rada na soncu, sedi kakor pes na zadnjih	A
pade; če le kak suh list zašumi, puhne v vodo.	Žaba	je človeku v postavi podobna in vem, da je že	A
nočeh po več ur daleč. V Lujizijani živi pa	žaba	po en čevelj dolga, ki rjove kakor vol. Turkom	A
čevelj dolga, ki rjove kakor vol. Turkom je	žaba	sveta žival, ker poje slavo Alli. Zeleno vodno	A
možiček, ki je imel toliko zob v glavi, kolikor	žaba	volne na trebuhu, da se mu je torej mehka brada	A
Vilarju: »Glej ga, žida, kako sedi na konju kakor	žaba	na kumari! Ako ne ume jahati, naj gre peš ali	A
čeprav mu prepoveduje njegov koran.« »Videla je	žaba	konja kovati, pa je i ona dvignila nogo.« Tedaj	A
in veselje.« »A ne živi slavec od petja, ne	žaba	od kvakanja.« »Res, da ne: oba zobljeta	A
črve: slavec jih pobira med perjem in cvetjem,	žaba	po lužah.Ali črvi so le črvi, naj se skrivajo	A
občutka, rokici stegne nad glavo, zazeva kakor	žaba,	nazadnje si pa še rutico zdrsa čez obraz in	A
pravi mama, meni pa teta. In še jokal se je,	žaba,	da ne gre in ne gre v Ljubljano; teta, moja	A
Eno je dobil Milan. »	Žaba,	ali si se nakvakala?« ga je vprašal ječar.»Snej	A
ako hočeš, še žabo, da ti bo sedela na bobnu ‒	žaba	na bobnu bo dosegla nezaslišan uspeh!« Nagrada	A
Hudournik s polenom vred dvignil tudi Liska. »Ti	žaba,	kako si trmast!« ga je občudoval gospodar in	A
Kje imaš konja, da si lezel po trebuhu kakor	žaba!	« »Naj ti bogovi prizaneso.	A
Gospodinja je razkleščila široka usta kakor	žaba	‒ prav taka je imela ‒ in zapuhala vame: ‚Kaj	A
češ kakšna zlata jama je ta tvoja štacuna, ti	žaba	z brki, napihnjena, kamor smo prišli doslej	A
na smrt obsojena zaradi prevelike ljubezni.	Žaba	in Firbec sta nekaj časa vohala po izbi, po	A
razmahovala se v mladostni, brezskrbni prešernosti.	Žaba	je rastel in dozoreval hitreje od Firbca.Prej	A
bilo, ustvarjen za božanje in za ljubezen. Oj,	Žaba,	kje je tvoja lepota, kaj ti je dala?Kakor vešča	A
ves krmežljav in potuhnjen. ”Kod si hodil,	Žaba?	“ sem ga vprašal.Pogledal me je postrani ter	A
- Nikoli ni bilo razodeto, kod da je hodil	Žaba	tisto noč, kaj vse da je doživel in izkusil	A
maral, še s pogledom ni razodel. ”Pojdi z mano,	Žaba,	pojdi z mano!“ je ukazala dekla.”Nikamor ne	A
”Nikamor ne!“ sem planil. Ali	Žaba	je šel z njo poslušen in vdan. Stopal je s	A
pogubljene. Na večer tistega dne, ko je bil	Žaba	dopolnil, je prišel Firbec v izbo: stopal je	A
nagubano, kakor ob naporni misli. ”Firbec, kje je	Žaba?	“ sem ga vprašal.Rahel drget mu je spreletel	A
len; edino če so klicali paglavci za njim: ”	Žaba!	Žaba!“ je pobegnil prestrašen in je bežal do	A
edino če so klicali paglavci za njim: ”Žaba!	Žaba!	“ je pobegnil prestrašen in je bežal do doma	A
paglavec, skočil nam je naproti in je zakričal. ”	Žaba!	Žaba!“	A
”Žaba!	Žaba!	“ Takoj je izpustil Žabar rakev, da bi pobegnil	A
Koj za njim je šel v smrt gosposki, slokonogi	Žaba.	Obsodili smo ga samo zategadelj, ker se mu je	A
misel in spomin, človek in duh, mušica, pajek in	žaba,	vse mu je vselej sámo suho zlato in je za zmerom	A
« je viknila. »Regljati znaš, prav res, ko	žaba,	« je zasukal vrženo sulico Šime nazaj na Nežo	A
»Tako? Ali si	žaba,	da boš v Bačo skakala?Pa z dušo v pekel?« je	A
koze past, ker res nisem zanič, če me že vsaka	žaba	užene!« Proti devetém sta prišli Meta	A
»Na močvirje!« je zakričala Magdalena kot	žaba	v luži.»Ta bi bila lepa, da bi se naša dekleta	A
namesto da se tule krotovičiš kot kakšna pijana	žaba,	raje spokaj tistih nekaj cunj, gat in kaj jaz	A
Jernej, godec godčevski, jo je gledal kakor	žaba	jajca in se je smejal. »Sreča se ne da tako	A
od koprnenja ječal ko ptica v precepu. Kakor	žaba	dežja ga Ančka čaka težko, vzel bi jo rajši	A
vedel, da je tako krhak? Primem, pa otrpne kakor	žaba	na soncu.« »Nič ne maraj, malopridnež je bil	A
pa pridem do tebe?« »Priplavaj.« »Saj nisem	žaba.	« »Kdo pa si?«	A
precej po naše. Ej, da se ni Som usedel kakor	žaba	na kamen v vodi, bi mu bili pokazali, kaj se	A
gospodovanje. Ostrorogi in pa tista njegova Jezerna	Žaba,	ali kako jo že kličejo, naj se pa potem kar	A
in smejaje se vedno govoril: »Vidiš, vidiš,	žaba!	Tako se norosti iz neumnih, prevzetnih buč iztresajo	A
minila, ker tak človek, ki je zmerom v vinu ko	žaba	v luži, strezva se vselej kmalu.»Naprvo moram	A
tvoji pripomoči, krivenčasti gospod Kozjak. Ti	žaba,	ki bi jo bil imel že stlačiti zdavnaj!Ali zdaj	A
ležečemu Stoklasu ter govori: »Pritajil se je,	žaba,	pritajil; stoj, da vidiš!«Rekši, dvakrat ležečo	A
In so se razšli. Za krniškim mostom je	Žaba	zabevskal.Izsledil je zajčka in ga podil v rovte	A
natančno je še vedel, kako je zacvilil psiček	Žaba	v Rovtah, ko ga je volk ujel.In spomnil se je	A
več ne bi bil za tuje denarje pil. Ali mala	žaba	je imel toliko urnosti, da je ob pravem času	A
obrnjena. »Ohe, Tekmec, ti boš kaj povedal,	žaba,	ná pij!« klicali so ga brž eni. »Tekmec kaj	A
pridemo v živo meso, da bo malo potrepetala, kakor	žaba,	kadar jo nataknem na žebelj ali na iglo.«Ta	A
in ga izpraznil. Zdaj pobegne v glavo druga	žaba,	tudi njej je Pamet radovoljno odprla.Potrdil	A
ga je polokal, mu je pribežala v glavo tretja	žaba.	Potrpežljiva Pamet ji je odprla, ali ne baš	A
curkoma v želodec, je pobegnila od tod četrta	žaba,	da je ne bi gnusna poplava zadušila.Pamet ji	A
za premik. Joco je bil dober jezdec; kakor	žaba	je čepel na konju in ga podil v breg; njegov	A
sem danes tukaj zakockal. Kaj me gledaš kakor	žaba	zvonik!Narediva tako!	A
In glej! Kakor korajžna	žaba	je skočil z vsemi štirimi obenem v Ljubljanico	A
◆ Majhna miš pod kupom ne pogine. ◆ Majhna	žaba	tudi daleč skoči. ◆ Majhnemu pristaja majhno	A
boš za tisto goščo!« »O-joj, o-joj, majhna	žaba,	pa mi je mojster.Naj velja, kar hoče, zbežati	A
»Ljubi brat, skoraj bi bilo po meni, majhna	žaba	mi je mojster!« »Dvema pa gotovo ne bo,« je	A
poleg gradu pa je kamen in na njem sedi velika	žaba	ter varuje studenec, ki izvira skrit pod kamnom	A
užeja, zato gre k studencu pit. Ko pije, skoči	žaba	v vodo in on se je tako prestrašil, da ga kar	A
in nažela je dovolj detelje za živino, ker ji	žaba	ni več nagajala. Potem je preteklo sedem let	A
»Spominjam se; no ‒ in kaj potem?« »	Žaba	ima sedem mladih in sedaj sem prišel po vas	A
rdečo čepico na glavi ‒ kj je bil sam vrag,	žaba	pa njegova žena ‒ pa je prijel grofico pod pazduho	A
zagledale, so jo prijazno pozdravile. Stara	žaba	pa ji je velela, naj gre zamesit pogače in jih	A
vrniti na drugi svet, ji je takole govorila stara	žaba:	»Moj mož te bo za to plačal, da si bila moji	A
»Tri ostanejo. Rekel sem, da se je ena	žaba	odločila skočiti v vodo, ne pa, da je tudi skočila	A
žabo. Bila je seveda zelo majhna, a bila je	žaba.	Moj obraz je bil še vlažen od solz, oči rdeče	A
z žabo. Vtaknil jih je v žep in naša draga	žaba	je zopet zlezla na prosto, v svobodo, ki je	A
stran 249 . / Drugič je čepela majhna zelena	žaba	vrh nje in Mika se je od srca smejala. Celo	A
še kako! Kadar jaz kaj najdem, je to navadno	žaba	ali črv.Vprašanje pa je, kaj je našel nadškof	A
se mi je posrečilo samo to, da sem zvenel kot	žaba.	"Vsak čas bo."	A
objet sedel na živo rožnatem dvosedu. Še ena	žaba	je imela na konici jezika pritrjeno muho (videlo	A
nekoč zlomil in bil prilepljen nazaj). Tretja	žaba	je bila oblečena v obleko, s klobukom in sprehajalno	A
razvedrilnih oddaj. Dodajam: Anja Rupel je	žaba,	ki v tako mlako kar dobro spada. 17. maja.	B
bodisi miš, jež ali lisica, kuščar, kača ali	žaba.	Ako najde mrhovino, nažre se je do sitega, in	B
doma, kjer se lahko vsakdo širokousti kakor	žaba,	ki je regljala in mislila, da je z regljanjem	C
diplomacija ne sramuje dovoljevati, da se drobna mala	žaba	napihuje v velikanskega, ogenj bruhajočega zmaja	C
Stari ubujevci nikdar nismo v zadregi. Če	žaba	vidi, kako se konj podkuje, tudi sama dvigne	C
tavče brez rokie, / Konjič teače brez nogie, /	Žaba	ma dobre zobie, / Povš ma pa trdie rogie.	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani