nova beseda iz Slovenije
stopinjah hodil. HERMAN O da, na to smeš pa res | šteti, | da, dokler bom jaz sam imel dovolj moči in | A |
Prišla je siva starka v sivi mrak, na suhe prste | šteti | je začela vse ljube, kamor sili moj korak o | A |
pesem ta podíra, končano skoraj kam je tréba | šteti? | Ne vem, je oda ali je ‒ satira! | A |
Na tihem ga najbolj moti, da bi moral - doto | šteti. | Ko bi bil odkritosrčen, bi celo priznal, da se | A |
vesel, ko bi se rešil tega jeroba. Ampak - doto | šteti, | kar na roko, kakor bi zahteval zet - to mu je | A |
nazadnje, koncem koncev: ko bi moral hčeri doto | šteti | - vrag te daj, odkod?Kar je bilo v gozdu zrelega | A |
Rebca ne, ker ne bi hotel čakati! Doto | šteti | - pa zdaj še ni mogoče.Ne gre, je ustanovljeno | A |
viržinke - enkrat, dvakrat - »Bo treba doto | šteti? | « »Odkod - vas vprašam? | A |
ravno čas. Oče je v zadregi, ker mora meni doto | šteti. | Pritisni nanj in reci, da poročiš Maričko, če | A |
premoga. Vagoni pa stečejo in kolesa hitro začnejo | šteti | sklepe. Še prej pa so oni zbežali. | A |
da sem se takó odločil, pa mi nihče ne more | šteti | v zlo, saj smo zdaj v tem mestu kakor v slepem | A |
zaspati. Tokrat ni šlo več, ni pomagalo več | šteti. | Oči so prodirale skozi plahto, a niso bile več | A |
»Za šolo nisem bil nikdar bistre glave, a | šteti | znam!Da me razumeš!« se je užaljeno obregnil | A |
otroke. Globoko so užaljeni, če jih kdo skuša | šteti | med nje.Res, da tupatam ponoči kdo še pomoči | A |
zabinglja pod nosom - toda to se jim ne more | šteti | v greh in tudi verodostojen dokaz to še ni, | A |
toda tega gospodu Giaccogniju ne smemo | šteti | v zlo, pač pa samo v dobro, ker je s | A |
premolku je dodala: »Nisem vedela, da ne znaš | šteti | niti do pet.« Zdaj je Venčku vsa kri | A |
hote ali nehote - povedala, da so ji dnevi | šteti. | Zato je stisnil zobe, da bi že v grlu zadavil | A |
ašepetala: »Glej jo no, drži se, kakor bi ne znala | šteti | do pet.« »Take se vse tako držijo,« | A |
nadaljeval mestni sodnik, misli, da ne znamo | šteti. | - | A |
počasi odpiral drugega za drugim pet prstov. | Šteti | do pet, šteti do pet.To ga je bil naučil v Ljubljani | A |
drugega za drugim pet prstov. Šteti do pet, | šteti | do pet.To ga je bil naučil v Ljubljani neki | A |
do tri, potem je vselej skočil; ko je začel | šteti, | je vedel, da bo skočil, čeprav je vedel, da | A |
tam, kjer so morali preživljati svojo kazen, | šteti | dneve, poslušati prekleti zvonec zjutraj in | A |
ker je bila pridna in da bi ne bilo treba dote | šteti. | »Ali si že pozabil, kar ti je bil Tetrev povedal | A |
Tetrev povedal? Koliko dote pa bi morali še | šteti? | Saj tem Klančarjem ni nikoli dosti.« | A |
Jerica prstov na obeh rokah. Bom videl, če znate | šteti. | « Vse prstene roke so imeli otroci, ko so kopali | A |
zagrebli, da ne bi mislil Tetrev, da ne znajo | šteti. | Tetrev je bil medtem napravil lepo žerjavico | A |
graščini bo dobil blago; kupnino pa je takoj ta dan | šteti. | Hrup se je vnel znova in po bolj glasni kakor | A |
za kri!« je vzkliknila. »Moj rod je zatrt, a | šteti | so tudi dnevi Celjanov. Frideriku se odpira | A |
Miško je pa jel učiti Mohorja po madžarski | šteti | in naučil ga je do pet in bogve, koliko bi se | A |
Mohor prebudil kakor pošten Kranjec; madžarski | šteti | že ni več znal, le baratom mu je še zvenelo | A |
ni ji bilo več pomagati, njeni dnevi so bili | šteti; | predno je še sneg skopnel po dolinah, položili | A |
tedaj dolžniku ni bilo treba gotovega denarja | šteti. | Ti dobrosrčni možje so jemali namesto denarja | A |
nas potrpež. In pa, kdo ve, če bi znali prav | šteti | sedaj, ko smo po tolikem neuspehu razdraženi | A |
očitne, da nam vsak otrok, četudi še do deset | šteti | ne zna, hitro pove, da jih je toliko, kolikor | A |
vojna! ‒ je siknil skoz zobe. Kdo bi mu mogel to | šteti | v zlo?Dva sina mu je pogoltnila, sedaj pa so | A |
od smrkavskih let in nič boljšega si ne more | šteti | v dobro. Nič modrejši ni, pred ničemer varen | A |
sporedniku. Med njegove redne opravke je bilo treba | šteti | drobtinčenje vratnih verižic.Različne svetinje | A |
milostinjo popotni ljudje; a Zavijaču je bilo treba | šteti | gotovino, da se nam je časi koža lupila.Vendar | A |
Jovice bi ga ne bil mogel tako zdelati ‒ lahko je | šteti | mrtvemu medvedu zobe ‒« »I ‒ Atif ni bil mrtev | A |
rekoč: »Ni lahko meriti živemu volku rep in mu | šteti | zobe.« »Pravijo sicer: Ako se hočeš osvetiti | A |
katerim teko že poslednji meseci njih službe, | šteti | dneve, ki jih še ločijo od domačih krajev. | A |
niti ni bilo treba si najeti postreščka in mu | šteti | svetlo kronico. Predsednik Groga Večeri so dolgi | A |
ubogi vlak, in tako se je zgodilo in ni v zlo | šteti | vlaku, da je izgubil glavo in zavozil v peč | A |
poudariti, da pridevka »morski strah« nikakor ni | šteti | za psovko ali žaljivko, niti morski strah osebno | A |
Lončarka pri tem nekoliko izognila resnici, ji ni | šteti | v zlo.Čiste resnice namreč ni mogla povedati | A |
gostih, kadar ga je volja, še v čast si morajo | šteti. | Zabava ga je pričenjala zanimati. | A |
Tožil bom!« Tako je govoril in v čast mu je | šteti: | dasi so mu od jeze šklefetali zobje ‒ meje dostojnosti | A |
Če bi bil ves! Pričel ga je | šteti. | Pirčeva pa je prekladala drva in stikala po drvarnici | A |
gospodu z Vodnikovega trga ne bo smeti preživo | šteti | v zlo, ako bo storil to ali ono, kadar mu bo | A |
simetrijo v veroizpovedanjih, ki je nikakor ni | šteti | za mačjo srago.Ampak predvsem simetrijo v bradah | A |
volilni vozovi najprej namenjeni zanje in ni | šteti | za izraz zaničevanja, če niso prišli pome.« | A |
svetu, vrednih reportaže, in je tem stvarem le | šteti | v čast, da so domačega proizvoda in naše gore | A |
od svojih zahtev, ki bi jih po pravici mogli | šteti | na Marsu za akte neprijaznosti in bi mogle izzvati | A |
po smoji! Vidim, trenutki vašega življenja so | šteti. | Zdaj, zdaj bodo iz vas švignili višnjevi plamenčki | A |
se je hudoval profesor. »Kdo ti jih je ukazal | šteti! | Mar si spal zadnjo uro, ko sem razlagal Ljubljano | A |
dni šel v mesto, tjakaj, kjer je treba 1 dinar | šteti | za sleherno uporabo.Enaka usoda da je zadela | A |
kletvice. Ali za greh z verskega stališča ni | šteti | »oj«. Oh, še naš višji pastir, kadar piše o | A |
listnico, nabito z bankovci. In kar začel je | šteti | stotake; do deset. »Ali je dovolj?« | A |
naskoku. »Dnevi mojega bivanja v Bizancu so | šteti. | Odidemo prav gotovo v osmih dneh.« | A |
stran 116 . / ”Kaj ne znaš sam računiti in | šteti? | Če so rekli, da si, torej si!“ | A |
zajokal na križu. Kaj niso tudi tebi že dnevi | šteti; | kaj ni morda že blizu tista grenka ura, ko boš | A |
bil shodil, sem znal o Veliki noči prav dobro | šteti | piruhe in pomaranče, posebno tiste, ki so jih | A |
udrtih očeh, na splahnelih licih, da so mu dnevi | šteti, | videl je svoje uboštvo na raztrgani obleki, | A |
njegovo mater. * Vedel je natanko, da so | šteti | njegovi dnevi.Njegova prsa so bila slabša dan | A |
... Moji lasje so sivi, | šteti | so moji dnevi, zato naj se zgodi, kakor je božja | A |
mozgu njegovem gloda črv in njegovi dnevi so | šteti. | Drevo našega naroda ni bolno, ni se nam bati | A |
Ni »pletla«, kakor so druge. | Šteti | ni znala.Pa jo je potolažila gospa mati, ki | A |
te tu?« »Tudi za te ni!« odvrne Luka, »ki še | šteti | ne znaš!« »Molči!« vikne Katra, da Luka | A |
izkoristiti. Katra je mislila, da je zato treba | šteti | denar in da tega ni, in bi bilo bolje, da pride | A |
Nakrmim,« je prikimal Lapajne in začel denar | šteti. | Pa je povlekel sape skozi nos in vprašal zaskrbljeno | A |
pet... šest... sedem... osem... de‐vet...« | Šteti | sva znala na srečo že do dvanajst.Udarilo pa | A |
me je drevil poslanec Gospodov, da jih niti | šteti | nisem mogel, dasi sem bil nesmrten duh, kakor | A |
vsako leto obresti iz zemlje, katere je moral | šteti | v tujo roko. »Kaj je s tabo, Mlačan | A |
kakor je danes, a njen gospodar, dasi ga ni bilo | šteti | med najbogatejše aristokrate v deželi, je imel | A |
saj je v nebesih, kjer mu ni treba s strahom | šteti | centezimov, kakor jih štejem jaz, kadar jih | A |
bi si morali ti Češkovi, ti steklarji, v čast | šteti, | če je hotel Andrej Smole njih hčer vzeti v zakon | A |
Dobro, mislil sem si, gospod Jurij mi noče | šteti | deset cekinov, dasi sem mu toliko prijetnega | A |
izborno to odiranje. Vitez Sonce pa je moral | šteti | rumeni denar, samo da je potolažil drhal, ki | A |
nebu. »Staremu človeku se ne sme vse v zlo | šteti, | « odgovori oče, »vidiš, jaz te imam veliko rajši | A |
olepšane otroške glavice. Tudi bele peče je pričel | šteti | ‒ ali končno je vendar zopet dospel s pogledom | A |
nespodobno prebirati tuja pisma. Zopet je pričela | šteti | razpoke po stropu, pajčevine po kotih, ter zopet | A |
kamerad,« je govoril, »pošlji po gospoda, ker so | šteti | moji trenutki!« Brat Jurij je osedlal konja | A |
Mraz mi pretresa ude in prav dobro čutim, da so | šteti | trenutki mojega življenja.Tebi, Katarina, dasi | A |
s presnim maslom; denarja pa neki imajo, še | šteti | ga ne morejo več, le merijo ga na mernike. | A |
ne smemo nikogar obsoditi in ga za hudobnega | šteti, | prej da se prepričamo, ali je obdolženje res | A |
je sredi dela večkrat zamislil in je pričel | šteti | na prste in meriti na komolce, pa si kljub temu | A |
bukvi se je oglasila kukavica. Jelen je pričel | šteti, | koliko srečnih let je njemu in Zorni namenila | A |
pomladi je že doživela, Bela Ovca ni znala več | šteti. | Zavedala se je pa, da je v dolgih letih storila | A |
videl, da te je bolelo. Pa ti moram v hvalo | šteti. | Grizel si si brke in molče gledal uničujoči pokol | A |
človeštva, katera vas mora s ponosom v svojo sredo | šteti? | « vpraša Leon. »Ker začenjate tako govoriti, | A |
prst kazalec in, majaje ž njim po taktu, jame | šteti | svoje drage, da bi videla, ali ni katere kokoši | A |
»Več,« oglasi se Matilda in začne natančno | šteti, | koliko je, kar je Pavlinina mati, ki je bila | A |
bil meščanske rodovine; ni mogel torej ošabno | šteti | plemenitih prednikov, ki bi si bili v boju tako | A |
ti ni nič. To lahko rečeš kmetu, ki zna pet | šteti | in ne dosti več.Tvoj oče pa je videl svet in | A |
je v tem hipu, da sme vendar še srečnejšega | šteti | se nego ono dete, ki se je vozilo pred njim | A |
neveden, če se tudi ni ma . / . / stran 28 . / ral | šteti | med tiste puste ljudi, ki pol svojega življenja | A |
Zavrh, na medeči jelovec. Poskušala jih je | šteti. | Kako, ko jih je včasih več kakor ducat naenkrat | A |
verah in vražah, česar jim nikakor ne moremo | šteti | na dobro in koristno. Nespametna prerokovanja | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |