črn (2.608)

ga! In kadar ga boš tako stepla, da bo ves	črn,	tak vsaj svojega tepenega božčka ljubi ‒O srečni	A
cenil ... STRAUSS: Ne samo knjig ... krasen	črn	plašč iz kamelovine, podložen z jagnječevino	A
škornjih, Savel Pavel ima okrog vratu obešen velik	črn	križ.Oba bolničarja v pretesnih suknjičih, mišičasta	A
lestvijo na eni in drugi strani in ki ga je vlekel	črn,	suh konj.Na vozu je sredi kupa nekakšnih živobarvnih	A
učiteljeva zahteva, da bodi danes bel in jutri	črn,	kakor ukazuje gospodar.Nadalje še zahteva, da	A
He, he? ... Črna suknja,	črn	možic!Ali bi mu nekaj povedal?	A
redkimi lasmi; ogrnjen s sivim površnikom; mehak	črn	klobuk: Ali še ni bilo Broša? MARTA: Broša	A
videl sem ga razločno. Stal je vrh skale, kakor	črn	kip ...O!	A
Vstajenje in poveličanje. DAMJAN: Vmes je	črn	most in treba je čez ta most ...In dozdeva se	A
AKT Kmečka izba; nizek strop, lesen in	črn,	tla prstena; prazniško je pospravljena, zelena	A
svojega brata? FRANCKA séde trudna: Kakor	črn	kamen je leglo to noč na moje srce, in neče	A
in bob. Dvakrat na leto meso in vsake kvatre	črn	kruh... To se pri nas doma zasluži.	A
té.« In drobno pisemce ji dá, Tó pismo pêčat	črn	imá. In bêre, bêre pismo tó ‒	A
tám póči pa strél! Kraj mêne sestrádan je	črn	in dolg Ustréljen na stezo iztégnil se ‒ volk	A
Da bi morda dobila brazlet, na njem pa lep	črn	medaljonček? »O ne...«	A
Kadar luno, zvezdice srebrne z nočjo temno	črn	oblák zagrne grozo širi víhra naokóli	A
sporoči mi takój! In ko solnce in ko luno	črn	zagrnil je oblak pa sem vetrecu govoril:	A
ne trgaj jih s predrzno roko glej, pod njimi	črn	prepad grozi... Kaj nabiral meni bi planinke vrtec	A
skrivajo gadi in mi izlivajo v čašo svoj strup. V	črn	pajčolan se zavilo nebo je, sivi oblaki pod	A
Najprej temnomoder plašč mraka. Nato	črn	plašč večera. Nato neprobojen plašč noči.	A
jaz, saj mimo hiše gre in zabentí; tak suh in	črn	videt je kot pajek. Baretko ima; prav fino se	A
se, hladila čakajoč. . / . / stran 96 . / A	črn	oblak bo neki dan, iz njega blisk in tresk!	A
ljubezen jih ogreva. Na obrobju jezera spomina,	črn	diamant žari. V črnini svoji se lesketa, visok	A
rdečih voda. . / . / stran 99 . / Zanikovalci	Črn	dežnik. Zlato, sladko je jesensko sadje.	A
Žareči vlak. Nad srebrnim mesecem	črn	oblak. O, to so njene svetle oči, ki na temna	A
nosil, fajn gospod da bom. Zdaj sem pa kovač,	črn	kot rogač, saj to pride vse drugač′. Jaz sem	A
jaz vstati, k′ me krogla teži. »Oblekla bom	črn	gvant, saj to je bil moj fant, saj to je bil	A
je zavber fant Oglar je zavber fant, ima ves	črn	gvant. Oglar, oglar mora bit′ moj!	A
svojem dober ni! . / . / stran 369 . / Suknjica	črn	baržun Suknjica črn baržun, v nogo pa bos,	A
stran 369 . / Suknjica črn baržun Suknjica	črn	baržun, v nogo pa bos, pa bos, zlata piščalka	A
umrl bom, vinca več pil ne bom, djente me v	črn	grob, firkel na grob. Kdorkol′ bo memo šel,	A
nuja po časteh velika. Bivalni prostor mu je	črn	tram, je v temni noči duše vselej sam. Je v	A
se do živih korenin v naročju, ki je prst in	črn	brin. V naročju, ki je prst in črn brin, bom	A
. / stran 113 . / V naročju, ki je prst in	črn	brin, bom grčav dlan lesen okrog ponujal. Se	A
posut z otrobi, majava sem pojava negotova; kot	črn	žnidar stal bom med golobi. Pridružen med repate	A
skakačem in pamtiveški božji mesečini. Kot	črn	žnidar stal bom med golobi za tankim mozaikom	A
Spet vdinjam stari se legendi panjski. Podpira	črn	prag me stanovanjski. Me skriva jama, skalnati	A
ki je odeta v črno srajco in nosi na glavi	črn	fes.Da, cela država ječi pod fašističnim trinoštvom	A
otroci in dečki na srečnem obrežju, da ni prišel	črn	oblak, velika krivica, ki je zasenčila lesket	A
»Ei, signorina!« je poklical. Ves	črn	obraz je imel in bele oči sredi črne pene.	A
tudi glava s črnim fesom, s katerega je visel	črn	čop. Su, coraggio! - Alo, dajmo!	A
bili zabili strica v zaboj in ga je odpeljal	črn	voz s črnimi konji, je spala Evka večkrat pri	A
bo navil uro, ker nima kučme, ampak fes! In	črn	čop binglja s črnega fesa, ko stoji na mizi	A
so jo drugi skrunili. In pero, se ji zdi, je	črn	trn, ki pušča na papirju umazano sled črnikaste	A
skušal združiti svoje misli ob gozdu, ki je	črn	spremljal cesto, ter se silil, da bi razbral	A
počasi prestopal, ker je lokomotiva trzala kakor	črn	konj, ki se brani, da bi mu neznanec skočil	A
razkrajala in skozi njene razvaline se je vlekel	črn	polip, ki bo z vodeničnim trebuhom prekril pobočje	A
bo prikazal veliki rdeči mak. A dimnik je bil	črn	in ugasel, samó videti je bilo, da rahlo niha	A
peruti, ko so se vzdignili. Zato je ta pot	črn	samomor pod soncem, ki lije od vsepovsod in	A
razkrajati in skozi njene gnile razvaline se kobacá	črn	políp, ki bo prekril z vodeničnim trebuhom pobočje	A
No, nazadnje se je prikazal. Imel je	črn	plašč in na glavi cilinder.Ko je snel z glave	A
izpuščen, če pa ne bom sanjal, »bom sedel, da bom	črn	«.V sanje že takrat nisem verjel, zato sem se	A
slap bele sončne luči, je bil teman, skoraj	črn.	Peter Majcen, ki je takoj stopil k mizi	A
sončne luči. Mušice so rojile, obadi so brenčali,	črn	rogač se je pripeljal mimo na svojih prozornih	A
rojile mušice in brenčali obadi, in spet se je	črn	rogač pripeljal mimo na svojih prozornih, nevidnih	A
mu je kazala svoje bele zobe. Strop je bil	črn	in nizek, svete podobe, ki so visele na stenah	A
izpraznil kozarec. »Pa naj bo, hudič, še tako	črn,	Lojz, ti se ga nikar ne boj!Če se bo le preveč	A
parku vihrajo borovci in kdaj pa kdaj zakvaka	črn	vran. Potujemo naprej.	A
Primorska! Primorska je	črn	trikot s peterimi krvavordečimi križi posejan	A
kakor hudič po peklu, tudi sam ves sajast in	črn.	V nedeljo pa, ki jo je spoštoval, čeprav ni bil	A
tesnih belih hlačah in beli srajci, v obraz tako	črn,	da ni bilo videti niti oči, iznad čela sta mu	A
črnega in grobega, ki je včasih tudi sam bil	črn	in trd, zdaj ni našel besede.Prav nobene besede	A
razrezano in v peči pečeno testo. Poznam bel in	črn	kruh.Bel je pekovski, ki mu pri nas kmetje in	A
maslom, jajci in mlekom, da se kar topi v ustih.	Črn	kruh je lahko ržen, ki je precej drag in v časteh	A
na silno divjem otoku. Za Vladimirjem je stal	črn	divjak, in je vihtel nad njim težek, s trnjem	A
poslala svojega sedemletnega sina. Otrok je bil	črn	kakor cigan, toda imel je lepe materine modre	A
prvotno barvo in v veliko pretesen in prekratek	črn	suknjič, ki se je v svojih dobrih dneh najbrže	A
bi ga bili prijeli, bi bil sedel, da bi bil	črn.	Saj je pravzaprav vseeno boljše, da so ga počili	A
poraščena roka, ki je v skrčenih prstih tiščala	črn	samokres. Množica se je zganila kakor eno samo	A
upanja, da so prišle z barvo na dan. »Ali je	črn?	« so vprašale. »Ne, črn ni,« je Polona	A
»Ali je črn?« so vprašale. »Ne,	črn	ni,« je Polona zmajala z drobno glavo. »Malce	A
pa živijo zamorci in zato bi moral biti otrok	črn.	»Kakršen je, takšen pa je!« je Polona	A
ogledale »malega Egipčana«. Otrok res ni bil	črn,	in pravzaprav niti posebno črnikast ni bil.	A
kratek životek iz žameta, ki je bil nekoč tudi	črn,	a je zdaj tiste neopredeljive motne barve, kakršne	A
poraščena roka, ki je v skrčenih prstih tiščala	črn	samokres. Množica se je zganila kakor	A
krokar, bi prav tako polno in težko udarilo.	Črn	krokar v mlaki vina.Pijanske roke se od vseh	A
pod zadimljen strop predmestnega bifeja, pod	črn	strop, kjer se je nabral ves težki zrak, ki	A
Kosmata in robata postava.	Črn	tip.Nevaren.	A
cele noči se uči, noč ostane glava nič prazno,	črn	suknjič čez rit, do pet, dopetač. Bogo Verhovšek	A
pa ga gledajo z iztegnjenimi dlanmi. Spodaj	črn	napis: VČERAJ.Druga slika: zgrbljena postava	A
Zdaj se moraš urediti, reče, ureditiurediti,	črn	oblak požira sonce, a dneva še ni konec.To je	A
neka žena porodila dvojčka: en otrok je bil	črn,	dragi pa bel.Na krvavo mavrico, na črne pse	A
drug. Stal je pred hišo, črna obleka do peta,	črn	obraz, lasje, knjiga v rokah.Prijazno se je	A
katerem so migetale zvezde sanjave, najprej	črn	strop svojega bivališča, najprej svoje mirno	A
dvigoval hrib z oskubljenimi drevesi in prav	črn	je bil v tem jutru s svojimi rebri, ki jih je	A
tudi ti tak preklet norec! Povej, je lahko	črn	duh shranjen v zamašeni steklenički?Povej, katera	A
in nekam ga je vleklo. Lice mu je upadlo in	črn	je bil pod očmi. Johan je sprva mislil, da hodi	A
Daleč spodaj vidi streho. Majhen	črn	kvadrat.Spusti se dol, na sleme.	A
je visoko nad njihovimi glavami nihal velik	črn	križ.Za njim se je gnetla strnjena, valujoča	A
ladjo in ga našli pod kupom vrvi. Bil je ves	črn	v obraz.Ladja je ponorela od nevidnega strahu	A
. / stran 285 . / Iz stene se je potegnil	črn	oblak in hitel naravnost proti galeji.V njem	A
ladjo in ga našli pod kupom vrvi. Bil je ves	črn	v obraz, iz ust mu je tekel bel mleček.In smrdel	A
umreti v tem smradu z belimi oslinki po bradi,	črn	v obraz. Niso ga poslušali.	A
ko je zadihan pritekel, ko je pokašljeval in	črn	v obraz tipal s svetlimi očmi po tem praznem	A
tlečim vejevjem, iz katerega se je dvigoval velik	črn	oblak dima, v eni roki in z lončeno posodo v	A
srajci mi kaplja, reče čemerno in obupano gleda	črn	madež, ki se razliva po beli tkanini in se vpija	A
Indijancev, ki plavajo po reki Paraná, videl je	črn	plašč brata Luisa, francoskega brata, ki je	A
deklico medse, križ je velik, Jezus na njem je	črn	od bolečin, za njim stopa deklica v belem,	A
in ni si mogel kaj, da ne bi padel v najbolj	črn	obup, ki mu je slikal Windischa in Katarino	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani