ga (701-800)

išče Simona. Zagleda	ga	zgoraj v celici, kako	A
skuša sezuti čevlje, Klara	ga	odrine in jih sezuje sama	A
hodi okrog njega in si	ga	ogleduje. Simon stoji	A
škornja. JOŽEF: Zakaj bi si	ga	pa sezul? FRANC: Zato	A
zlomil, ampak za to, da bi	ga	prepričal.Premolk, potem	A
človeka prej zlomiti, preden	ga	prepriča? JOŽEF: Zato	A
resnično žuli? Lahko ti	ga	pomagam in sezuti.	A
tuje. FRANC: Ker drugače	ga	nikoli ne bova sezula	A
prime Jožefa za roko in	ga	pelje k oknu.Potisne Jožefu	A
daljnogled v roke. Jožef	ga	naravnava. FRANC	A
ponudi še kozarec, Jožef	ga	ne more vzeti, saj ima	A
zlekne na posteljo in	ga	zadovoljno opazuje.	A
resničen svet. FRANC	ga	objame čez rame: Kdor	A
tipa po suknjiču, sleče	ga	in ga obrne narobe.Nenadoma	A
suknjiču, sleče ga in	ga	obrne narobe.Nenadoma	A
te filantropije. Če	ga	ni, človeka, ga ni.Ne	A
Če ga ni, človeka,	ga	ni.Ne bom si ga izmislil	A
človeka, ga ni. Ne bom si	ga	izmislil, če ga ni.Ni	A
bom si ga izmislil, če	ga	ni.Ni človeka, ni podgan	A
gospod. Prosim, pa si	ga	najdite.Če moja usta lažejo	A
vzame daljnogled, Jožef	ga	opazuje.Franc odloži daljnogle	A
se strinjam. Vendar pa	ga	nisem videl. FRANC	A
vstane, sleče suknjič,	ga	ogrne čez stol, zaviha	A
manjvrednosti. Vzame stol in	ga	trdo postavi k mizi.	A
prinesla. Ampak jaz sem	ga	pustil, naj sedi, naj	A
iz predala pendrek in	ga	nežno položi na drugo	A
JOŽEF: Najprej ste	ga	tepli, potem pa ste mu	A
in flagranti? Prav nič	ga	nisem tepel. JOŽEF	A
drain wash. Pustil sem	ga	premišljevati. Rekel sem	A
vprašanju. Pustil sem	ga,	da se paca v lastnem zosu	A
ko je bil že zrel, sem	ga	odrešil.Če boš sodeloval	A
odpirač vanjo. FRANC	ga	nekaj časa molče gleda	A
bando godoistično! Dokler	ga	ne dobim v roke. JOŽEF	A
se sesuje, zahlipa: Če	ga	pa ni ... če pa še niti	A
če nikogar ni! JOŽEF	ga	tolaži: Ne se razburjat	A
ti škodi. Molk, ki	ga	prekinja Francevo hlipanje	A
avtorjev je prepričana, da	ga	hrup moti Opazi, da je	A
gre ta stvar. Vzameš	ga	gor iz hladne veže. Rešiš	A
iz hladne veže. Rešiš	ga	revme.Daš mu jesti.	A
reče ker. Ti rečeš: hrup	ga	ne moti, on reče hrup	A
ne moti, on reče hrup	ga	moti .. . Pa jebeš mu	A
Zdaj pa lezi. Jožef	ga	začudeno gleda, nekoliko	A
Franc vzame stol in	ga	postavi k postelji, k	A
njega sam od sebe. Moti	ga,	ker ga hočem objeti, lučka	A
od sebe. Moti ga, ker	ga	hočem objeti, lučka ga	A
ga hočem objeti, lučka	ga	moti. JOŽEF: Ne moti	A
majhen zajec in oba sva	ga	božala.On pa me je pogledal	A
plazi k vratom. Jožef	ga	z zadržanim dihom spremlja	A
zadosti. Vzame stol in	ga	trdo postavi k oknu.	A
Sesti. Zgrabi Jožefa in	ga	posadi na stol, v roke	A
iz predala pendrek in	ga	položi na mizo.	A
spi v štumfih. JOŽEF:	Ga	vsaj ne ožulijo. FRANC	A
nič najin, jaz sam sem	ga	videl.Videl sem njegovo	A
si spal, da boš vedel,	ga	je obiskala neka ženska	A
mi pravijo ... Jožef	ga	nepremično gleda ...	A
daljnogled ne pomaga. Sploh	ga	ne potrebuješ. Ti potrebuješ	A
JOŽEF: Ne. Franc	ga	nenadoma z vso silo ugrizne	A
zvije mu roko na hrbet in	ga	potisne na kolena.	A
Talmuda. FRANC: Zdaj	ga	pa znaš ...Vidiš, sploh	A
skuša v drugo smer, vrv	ga	spet zaustavi.Jožef nepremično	A
Mene glej, prase! Jožef	ga	pogleda.Odlično.	A
Ampak, namesto da bi	ga	spodil, kot bi ga lahko	A
da bi ga spodil, kot bi	ga	lahko, hočem reči, namesto	A
hočem reči, namesto da bi	ga	enostavno postavil pred	A
postavil pred vrata in	ga	brcnil v rit, ga peljem	A
vrata in ga brcnil v rit,	ga	peljem, tako zelo sem	A
daljnogledom, naveličano	ga	spusti. JOŽEF: Je	A
nagaja daljnogled, ki	ga	ne ve kam odložiti.Ne	A
potegne kovček. Odpre	ga	in v rokah ima revolver	A
proti revolverju, da bi	ga	pobral, Felicita se pomakne	A
ponižanje. Kompromis, ki si	ga	pravkar napravil. JOŽEF	A
Lešniku in recite mu, da	ga	čakata dva prijatelja	A
takim sleparjem! Vsi so	ga	hvalili, kako je inteligenten	A
grmovje, in ribič Miha ‒ ali	ga	poznate? ‒ imeniten človek	A
poznate? ‒ imeniten človek,	ga	je potegnil na suho.Jaz	A
jaz ne storim, dokler	ga	nisem temeljito premislil	A
mojim načelom; lenuhom bi	ga	rad odjedel četudi desetim	A
kar nič v poštev, ali	ga	gledamo z najvišje gore	A
napačno sodijo. Imajo	ga	za lahkoživca, ker ga	A
ga za lahkoživca, ker	ga	vidijo le, kadar si poišče	A
zadnje čase novin, ki so	ga	tako po pravici hvalile	A
najbrž nekaj ni v redu, ker	ga	že hvalijo. EMILIJA	A
je duhovit in zabaven,	ga	imajo ljudje za veseljaka	A
gospod Lešnik, povabi	ga	na kosilo! EMILIJA Jaz	A
poguma. ČUREN Čudno, da	ga	še ni na spregled.Jaz	A
meni všeč. Tudi Karlina	ga	ne vidi nerada.Danes je	A
ker se matere boji. Vi	ga	lahko izpodrinete. EMILIJA	A
vreden siromak. In jaz naj	ga	iz sebičnosti in samoljubja	A
milostljiva, in jaz sem	ga	povedal roparju svoje	A
vsako dekle. Kako rada	ga	že posluša! STOPAR Kaj	A
posluša! STOPAR Kaj bi	ga	ne poslušala, ko govori	A
premišljeval, potem mi	ga	je stisnil v roke in stekel	A
kako je Kotniku žal, da	ga	je razžalil.Jaz sem ga	A
ga je razžalil. Jaz sem	ga	tudi oštela in mu ukazala	A
oštela in mu ukazala, da	ga	mora prositi odpuščanja	A
njej ali meni. Deček, ki	ga	je prinesel, ni vedel	A
vedel povedati. V zadregi	ga	je izročil Emiliji. EMILIJA	A
EMILIJA In jaz sem	ga	dala potem v prave roke	A
gospoda Lešnika. A ti	ga	premalo poznaš.S tvojo	A
skrajno neljubo, ako bi	ga	vi, gospod Čuren, kakor	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani