ga (817.284)

Hermanovega sina Friderika in	ga	zapeljala na pot zločina	A
Friderika v Budim. Obsodili so	ga	na smrt. Kraljica Barbara	A
brata in kralj Žigmund	ga	pošilja v Celje. Sodil	A
dvorih. Pohujšali so	ga	in zapeljali, da je začel	A
Frideriku? GLASNIK Vodijo	ga	sem.Uklenjen je, ujetnik	A
ustnem izročilu zasadil	ga	je davni kralj Samo, ko	A
BARBARA Visoki moj soprog	ga	je povabil k sebi v goste	A
ravno milost mu daje, ko	ga	pošilja meni. BARBARA	A
dvoru! HERMAN Izobčiti	ga	iz rodbine, vzeti mu prvenstvo	A
skromen. Kar je dejal,	ga	samo dvigne naj k namenom	A
BARBARA Povzdignite	ga	vi, če ni še slaven.Berite	A
imajo dvojno lice, jaz	ga	nimam in ne smem imeti	A
Kaj tistega, ki sva	ga,	Jošt Soteški, tajno zazidala	A
JOŠT Ne, zasmehujejo	ga.	Ukažete, da to drhal preženem	A
ali kaj takega ... zavij	ga	v mehko žensko krilo	A
nošeno krilo ... položi	ga	nemara tudi na blazine	A
Proč ž njim! Odnesi	ga	v mojo spalnico. JOŠT	A
očetu? JOŠT Odkar ste	ga	tako molče sprejeli tam	A
sem s silo gnal, da bi	ga	zakovali, a vse zaman	A
bledi kakor zid, ko so	ga	spoznali.Še tisti žid	A
pripnem na natezalnik ali	ga	izročim Bošnjakom na batine	A
prosila milosti? Da bi	ga	videla in bila blizu njega	A
Nocoj, nocoj. Jutri se	ga	bo spomnila kraljica,	A
našim. BLAŽENA Kruto	ga	žališ, oče, prestrog si	A
na Kranjskem in hitro	ga	pošlji k meni.On mi bo	A
še nimaš sina. Zakaj	ga	nimaš?Ti si ohlapen, on	A
Obhajajo me temne slutnje, da	ga	ne bom videl nikoli več	A
Celje. BLAŽENA Često	ga	tare taka žalost in skrb	A
potipal Celje tam, kjer	ga	najbolj skeli.Ali pa tretji	A
zbeži. ARON Odgnal sem	ga.	Marina, Marina!Vstopila	A
svetim možem. JOŠT Zakaj	ga	niste zagovorili? PATER	A
kolo stopite, kraljica	ga	vodi, v kolo hitite!Hitite	A
Je res? Te tvoje oči so	ga	videle, ta usta dihala	A
noge šle čez prag, ki	ga	je tudi on prestopil?	A
pripravi konje. Nocoj	ga	rešimo iz ječe, nocoj	A
VERONIKA Izrekel si	ga	prvi ‒ ti. ARON A v	A
ti. ARON A v srcu si	ga	ti spočela ... VERONIKA	A
srcu jaz ... ARON Kako	ga	izvršiš, če si ne upaš	A
če si ne upaš, izreči	ga	z besedo. VERONIKA Izvršiti	A
gospa, saj pomniš, ko si	ga	jemala od mene ...V njem	A
sina svojega. Skrila si	ga	v leseni bajti kot ubogega	A
bolečine, ko mi ni dano, da	ga	dvigam k zvezdam. ARON	A
je njihov bog. Častijo	ga	s posebnimi obredi. Za	A
/ Hermanom in naj mi	ga	pripelje, če je še živ	A
najstrožji ukaz kraljice	ga	ne ne more najti.Poslanik	A
gospodarja. HERMAN Kdo	ga	je pripravil?Te tvoje	A
VERONIKA Kdor mi je pokoren,	ga	očaram vsega. HERMAN	A
Mrtvaški ples? Ne znam	ga	plesati, gospod. HERMAN	A
moje noge stare, pokažem	ga	z besedo.Pripoveduje	A
Nebo in zemlja vesta, da	ga	ljubim. HERMAN Pozdravljena	A
Edino tvoje zlato, ki	ga	sprejmem, je tvoj sin	A
planin v dolino. Kmetje so	ga	zasačili in ubili. FRIDERIK	A
gospodarji. Moj sinko, ti	ga	ne poznaš.Drugi knezi	A
klavni dar sosedom, ki	ga	še bolj oskubijo.To ljudstvo	A
ljudstvo dobro ve, zato	ga	bij in vladaj. FRIDERIK	A
v Rim napišem pismo in	ga	opremim s težkim zlatom	A
vihar, ki besni v meni. Da	ga	zbudim?Kaj naj mu rečem	A
neenaka borba! Izobčil sem	ga	iz srca z besedo, vendar	A
DRUGI ŽID Kamenjajmo	ga.	PRVI ŽID Dal si je ostriči	A
jezik pravoznanca, ki	ga	je najel Eneja Silvij	A
more jagnje v čredi, ako	ga	izbere roka gospodarja	A
JOŠT Daj, izroči	ga.	ARON Natančno po ukazu	A
JETNIČARKA Moj mož?	Ga	ni doma.Krog Ostrovca	A
ključi. HERIČ Ne, sama	ga	pripelji. Nemi hlapec	A
Nemi hlapec odide.	Ga	vidite tam gori? HERIČ	A
latinsko pesem. Bošnjaki so	ga	že pretepli, on pa se	A
Zakličite mu, naj gre. Ako	ga	zasačijo Bošnjaki, po	A
prida gost. Le vzemite	ga.	Tudi tega bi bilo dobro	A
gospod, ne vem. Nisem	ga	videla.Mislim pa, da je	A
sem mu prvič rekla, da	ga	ljubim. JETNIČARKA Vse	A
DVORJAN Ne kličite, ker	ga	ne dokličete.Jošta ni	A
hvala ti. Prepeljite	ga	v njegov rodni kraj.A	A
reč drugače zvila. Jaz	ga	hočem speljati, da bi	A
na nos pokaže ‒ naj	ga	pogledajo, se bo ženil	A
jutri iz graščine!« Če	ga	gnádljiva gospa, moja	A
NEŽKA Tiho bodi, kvanta!	Ga	na usta udari.Ljubi moj	A
tukaj za stolom ‒ glej, da	ga	skoraj spraviš. Nežka	A
zjutraj pred eno uro sem	ga	videl tukaj zunaj sem	A
rečejo hlapcem, da mi	ga	iz graščine stepó. ŽUŽEK	A
stol posaditi. NEŽKA	ga	proč porine: Jaz nečem	A
Otročarije? Še sinoči sem	ga	pri županovi hčeri našel	A
viseti; stopim bliže,	ga	lepo flétno gori vzdignem	A
Tončka s stola zvleče in	ga	na noge postavi: Ta prekleti	A
skriti se boš moral, dokler	ga	ne potolažimo. TONČEK	A
Božček! NEŽKA Jaz sem	ga	kregala, da se je podstopil	A
vsi možje. Preveč sem	ga	ljubila! Moja ljubezen	A
ljubila! Moja ljubezen	ga	je utrudila!To je moja	A
se nič ne boj; dobila	ga	boš.Jaz ti zanj dobra	A
pisemce v roko stisnil, da	ga	ima gnádljivemu gospodu	A
Nežkin gvant vtaknem in	ga	v boršt doli pošljem.	A
bo, semkaj poslal. Ti	ga	obleci in lepo napravi	A
obleci in lepo napravi; jaz	ga	bom potlej zaprl in za	A
špeglom: Boš videla, kako	ga	bom kregala. NEŽKA Naj	A
kregala. NEŽKA Naj	ga	pusté to pesem peti, vaša	A
popravlja: Nič ne dé,	ga	bodo še laže kregali.	A
to pesem? NEŽKA Naj	ga	pogledajo, kako je rdeč	A
vsaka. NEŽKA Kon′c	ga	bo, obljubim dè. GOSPA	A
vaša gnada; Žužek mi	ga	je dal.Pismo tja dá.	A
me preveč nazaj deva.	Ga	za brado prime. Fantič	A
mora gor privihati ‒	Ga	priviha in zagleda ranico	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani