ga (401-500)

stisnjene zobe, tiho, da	ga	sliši samo Trubar) Porinil	A
rezilo na vrat. Potem	ga	spusti, se obme k Trubarju	A
sebi. TRUBAR: Tudi ti	ga	imaš ...Vsi ga imate.	A
Tudi ti ga imaš ... Vsi	ga	imate. Odhaja, Krelj	A
hojo. TRUBAR: Vsi	ga	imate.Hudičevi stekli	A
Krelju in Janezu, ki	ga	nekoliko začudeno gledata	A
svojemu svetniku. Prosil	ga	bo, naj mu pomaga, da	A
skozi drob. Oni, drugi pa	ga	bo prosil svojega, drugega	A
svetnika, naj mu odpusti, naj	ga	reši vic, ker bo temu	A
Zlodej. Temu zlodju so	ga	prepustili. Ob zidu	A
zidu stoji berač, ki smo	ga	videli prej ob kladi,	A
renči in pljuva, valpet	ga	spet zgrabi za lase.	A
služabniku ... odpusti ... ki	ga	hudič preizkuša ... z	A
v peto ugrizne, tolči	ga	moraš po glavi. ANASTAZI	A
cerkvenim vratom, vendar	ga	tik preden vstopi, nekaj	A
imam cesarski ukaz, naj	ga	zaslišim glede dogmatičnih	A
nicht verhört? (In zakaj	ga	niste zaslišali?)	A
rischitsch. (Dvakrat, prvič	ga	je izgnal glavar Nikola	A
(Deželni stanovi so	ga	poklicali nazaj.Še tiskarnarja	A
pladnju kozarec vina.	Ga	da Seebachu, ki ga ponudi	A
vina. Ga da Seebachu, ki	ga	ponudi nadvojvodi.Ta izpije	A
TRUBAR: Prav. Torej	ga	izpolnite. SEEBACH	A
zmeraj enako suče ... Kdor	ga	zna.Saj je tudi to ena	A
hudičeve služabnike ... Ti	ga	pa hočeš zavihteti za	A
mahniti z njim ... zakaj	ga	ne bi pognal v drob kozavemu	A
ne vem ... Trubar	ga	pokriža, odide.Vojak vzame	A
ustanovil, je vzel kruh,	ga	prelomil in rekel ...	A
pripeljali tiskarja, kdo	ga	tu potrebuje? JURIČIČ	A
TULŠČAK: Potrebujemo	ga,	da bo tiskal slovenske	A
Trubar naglo vstane in	ga	zgrabi za lase. TRUBAR	A
TRUBAR: (zlasa Primoža in	ga	potisne v sobo) In to	A
Nič zato, važno je, da	ga	imamo, z njim bomo imeli	A
Anastazija ... zanj ... Reši	ga,	sladki Jezus ...Ne zapusti	A
Jezus ... Ne zapusti	ga	...Izidi se tvoja volja	A
velja resnica ... reši	ga,	ne zapusti ga ...Smili	A
. reši ga, ne zapusti	ga	...Smili se, smili, čez	A
izdreti svoj meč, vendar	ga	v tem hipu Vojak že prebode	A
ŽENSKA: (vrešči) Ubili so	ga!	Smrt!	A
truplo, ki leži na tleh in	ga	vržeta na voz.Trubar sede	A
na usta. Molči, dokler	ga	Trubar ne opazi.	A
Boš govoril? Trubar	ga	dolgo gleda. TRUBAR	A
zmeraj bolj odločno, da	ga	Krelj komaj dohiteva.	A
v dvorano, v kateri so	ga	na začetku tega dela svečano	A
obraz. Tomaž, Dalmatin	ga	pozorno ogledujeta.Mala	A
osnovno prizorišče, ki	ga	je mogoče z dodajanjem	A
tistim pismom? ... So	ga	brali, so ga analizirali	A
pismom? ... So ga brali, so	ga	analizirali, so globoko	A
vseeno bi bilo bolje, ko bi	ga	raztrgala.Zakaj neki bi	A
raztrgala. Zakaj neki bi	ga	naj raztrgala?Moje je	A
etičnega ideala, kakor	ga	formulirate vi. PROFESOR	A
epotrpežljivosti. Kar opazujte	ga,	ob najmanjšem ugovoru	A
poln besa. Le opazujte	ga,	pa boste videli.Tak je	A
torej je bilo jasno, da	ga	potegne s seboj v prepad	A
trepetajoč. Kar opazuj	ga,	pa boš videl, kako nestrpen	A
vsakem ugovoru. Močno	ga	cenim, ampak vse hujši	A
ker je nesrečen. Da	ga	potolaživa. KLEMENT	A
potolaživa. KLEMENT: Kako bi	ga	pa ti potolažila?Ignac	A
napiše prvo vrstico, potem	ga	s sklonjeno glavo posluša	A
MILKA: Ne vem, če	ga	bo to pismo ravno pomirilo	A
bo ti žal. KLEMENT	ga	premaga: Premislil bom	A
odkašlja. Oba, zadihana,	ga	začudeno gledata. IGNAC	A
spoznam. MILKA: In ...	ga	ljubiš? Premolk	A
Tega Balkan Sobranie,	ga	imaš vsaj rada? SONJA	A
nek čuden način, ki si	ga	nikakor ne znam razložiti	A
zleknjen na postelji kadi in	ga	gleda. GREGOR: En-dva	A
PROFESOR: To pomeni peljati	ga	po zelo tenkem in nevarnem	A
naš narod, hujskali so	ga	na nasprotnike svoje stranke	A
ter pripovedovali, da	ga	vzgajajo.In narodu se	A
obraz je tak, kakor da bi	ga	zalila kri!...	A
Vstopi Gregor. Ne opazita	ga,	Gregor opazuje prizor	A
zadregi nasmiha. Nekaj časa	ga	vsi začudeno gledajo.	A
152 . / GREGOR: Skuhaj	ga	že enkrat. IGNAC: V	A
že toliko slišal, da bi	ga	rad tudi videl.Pokusil	A
rad tudi videl. Pokusil	ga	ne bom, ker to ni moja	A
njegovo pelerino. Milka	ga	opazi, Albert hrupno nadaljuje	A
njenih beder. Poljubljati	ga	je treba.Poljubi Sonjo	A
se spoznala, kolega.	Ga	udari po rami.Tudi jaz	A
SONJA jé: Polomil si	ga,	Albert. ALBERT: Zakaj	A
ne bi dojel. Toda jaz	ga	nisem užalil.Nasprotno	A
naj človek s čudakom?	Ga	naj vrže iz svojega stanovanja	A
stopi h gramofonu, navija	ga,	ponovno položi iglo na	A
KLEMENT: Od človeka, ki	ga	ljubim, pač nekaj tudi	A
značaj, toda s tem, ko	ga	namreč vzljubimo, mu nudimo	A
služijo le še za to, da	ga	opravičijo pred vestjo	A
SONJA: Neki Miha Mrak.	Ga	poznaš? MILKA: Ne.	A
Njegov tovariš v navezi	ga	je skušal obdržati na	A
naglo proti njemu, kot bi	ga	hotela objeti: Klement	A
Ignac ... Nace. Dolgo	ga	gleda, potem kakor da	A
produkt? KLEMENT: Hočem	ga	dvigniti.V srcu sem mu	A
je strašno ... Mučiš	ga,	in jaz ti pri tem pomagam	A
tem pomagam. Zakaj si	ga	vabil v steno? KLEMENT	A
Če nima višjega smotra,	ga	ni škoda in ga ne pomilujem	A
smotra, ga ni škoda in	ga	ne pomilujem.Ampak brez	A
glas: »Izpusti!« Ko bi	ga	bil poslušal, bi bil zdrsnil	A
prijatelja. GREGOR: Nimam	ga	več za svojega prijatelja	A
zanj. Kajti obvladal	ga	je bolesten in domišljav	A
je Milka prosila, naj	ga	prinesem. MILKA: Ničesar	A
gre samo za to. Jaz sem	ga	sestavil. IGNAC: Res	A
tukaj ... Naj gre on, ki	ga	ljubim.Naj gre v svojo	A
to slutila okolica, ki	ga	presoja le po vnanjem	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani