nova beseda iz Slovenije
svojimi predstavami o plesu. Emerik si otira | znoj. | Volodja hodi med plesalci. | A |
odpihnil. Iz vseh por na telesu mi je udaril | znoj. | Stresel sem se in se zdramil, kakor iz transa | A |
krog sebe: - čemú vse pehanje in letanje in | znoj | in naporno delo?Teló, samo teló! | A |
velikega in blagoplodnega, blagoslov vaših rok, | znoj | vašega truda.Po božji previdnosti vstajajo narodu | A |
bliščí, trepeče ... Pod kostanjem Peter s čêla | znoj | si bríše, Truden s prašne poti ón globóko vzdíše | A |
eden ave, ave Maria. Obriše s čela potnik | znoj, | na sredi postoji dobrave, in sladek ga navda | A |
ljubeče duše pred menoj, v deželo, kjer usahne | znoj, | zamrejo v prsih tožbe vse, odkoder ni nazaj | A |
po sreči nikdar! Za Turka se trudi in tôči | znoj, | to tvoja dolžnost, poklic je tvoj: podložnik | A |
jih vidim sedaj. In potem spet noč in težki | znoj. | Sveti mir Eno oko sije med nas, eno oko. | A |
v vinogradu; mojbog, smrdljiv me bo oblival | znoj, | se premetaval bom na pogradu. Se premetaval | A |
Bil je ves zasopljen in začutil je, da mu | znoj | teče po hrbtu.Rad bi srknil požirek žganja, | A |
si z roko potegnil po čelu. Bilo je mokro in | znoj | je bil mrzel.Toda dihal je laže. | A |
luči je obstal. Spet si je obrisal čelo in | znoj | je bil še mrzel. Nato je sedel na kovček in | A |
razoranega štiridesetletnega obraza je padal | znoj | v kamenito kraško zemljo. „Moram! | A |
In na njegovem obrazu, ki ga je oblival mrzel | znoj | bolečine, je zaigrala rahla senca ponosa.Stisnil | A |
sončnica - žarela je, čeprav je bila že ovenela. | Znoj | mu je v curkih lil s čela, oči so bile široko | A |
ranjencev ... ne solza ... Toda žulji bodo še ... in | znoj. | Znoj ...« ponovi nekoliko glasneje. | A |
Toda žulji bodo še ... in znoj. | Znoj | ...« ponovi nekoliko glasneje.»Delali bomo ... | A |
zaprla oči in si položila roko na čelo. » | Znoj | je mrzel.Tako mora biti,« si je rekla in si | A |
prah. Zato si je tudi prav narahlo obrisala | znoj. | Nato se je ozrla na skrinjo, ki je na njej imela | A |
široko govore. »Včasih,« kriči Hlip in si briše | znoj, | »včasih, ko smo bili mi mladi, smo se še tepli | A |
zajemali smo iz istega kotla, potili smo enak | znoj | in nabirali enake žulje.In če se je drevo zrušilo | A |
« je ponovil Venček in si prav tako obrisal | znoj. | Justin pa je samo prikimal, se prijazno | A |
sprijeli kosmi mokre snovi. Skozi kožo je udarjal | znoj | in pred očmi mu je mrčalo od napora. Mukoma | A |
Zakaj ženska je imela črno bulo pod pazduho in | znoj | na čelu.Zgrudila se je na dvorišču in kar hropla | A |
po čelu in obrazu in začutil pod prsti hladen | znoj. | Sonce je bilo nagnjeno proti Zahodnemu morju | A |
si bo treba trdo prislužiti, skozi blato in | znoj, | med riganjem mul, ki tako ugovarjajo batinam | A |
sopara, od vsega njegovega telesa puhti vročina, | znoj, | konjsko peno ima na ustih. - | A |
mislite ves čas na človeško snov, na njegov | znoj | in vlago, na tiča, ki stoji, da bi brizgnil | A |
njegovo nenehno, nenasitno poželenje. Njegov | znoj | je na meni, je molče govorila, povsod njegov | A |
umivati in vonjati njegov pijanski jutranji | znoj. | Žensko, s katero je hotel najti najvišje spoznanje | A |
me uničil.« Za srajco mu je lil pivovski | znoj, | po senceh so mu tekle vroče srage.Njegov obraz | A |
pesmi, otožnega, lenega gibanja, kjer včasih | znoj | ljudem curkoma lije z obraza, ko stojijo; z | A |
zarjavelega železja, so se začela vrstiti skladišča. | Znoj | mu je tekel po senceh in mezel skozi vse telesne | A |
pred šipami, ljudje z očali, bledi in hromi, in | znoj | jim teče po sencih ter obrazih.Ne morejo si | A |
strnišču neobrite brade, ker ga je srbel posušeni | znoj. | »Ti Kumra kar lepo v četi pusti in orožje mu | A |
motorja in sončne pripeke, nenormalno znojil. | Znoj | mu je polzel v oči, da ga je neznosno peklo | A |
umazano sled, mu je obraz prekrival lepljiv | znoj, | ki ga je izvabila napetost, kakršne še nikoli | A |
prepojil s krvjo, čelo mu je oblil mrtvaški | znoj. | Streljanje niti za hip ni prenehalo, tu in tam | A |
jo reši iz grofovih rok. Ubogemu možu je lil | znoj | po licih in stal je pred Petacijevo hčerjo kakor | A |
gozdov, oni pa so dobivali za krvave žulje in | znoj | le toliko, da so si lahko privoščili bornega | A |
zastokal neki polkovnik. Častnike je oblil mrzel | znoj. | V srca se jim je zajedel smrtni strah. | A |
seboj, pristal na predvidenem mestu, obvohal | znoj | in ugriznil. 7. Poglavje o hoji | A |
naščetinili lasje, na čelu se mu je pojavil | znoj | in ves je bil zopet medel in upadel kakor po | A |
Tedaj ji je jezdec prijenjal in si začel brisati | znoj | z obraza.Nebo se je bilo že čez in čez pomračilo | A |
Izvadil je robec iz žepa ter si obrisal prah in | znoj | s čela ter plešaste glave.Resne in važne črte | A |
/ . / stran 91 . / poti. Ob vročini izdiha | znoj | skozi grlo in mu zato visi jezik iz gobca.) | A |
voli, delavci so si otepali prah in brisali | znoj, | ki jim je z umazanimi curki pisal lica. »Presneto | A |
vse hunske pesmi, kar jih je znal, da mu je | znoj | močil telo.Iztok je umolknil. | A |
ki so jih pisale grozeče konice nad obema. | Znoj | se je pocedil obema po licih.Tunjuš je spoznal | A |
sence in me čakale. Kakor skozi šibe sem bežal, | znoj | mi je lil curkoma po licu.Želel sem dneva, želel | A |
sem čutila, kako mi iz najglobljih por udarja | znoj | in mi v drobcenih kapljicah pokriva čelo, steče | A |
Njegovi ostri robovi mu do krvi ranijo dlani, | znoj | ga obliva, vendar ne odneha, dokler ne začuti | A |
Vrh tega je bilo v mestu vroče, da mi je tekel | znoj | po vsem telesu in utrujene noge so se le še | A |
nerazumljiva. Sonce je žgalo, da se mi je stekal | znoj | nad obrvmi; srajca se mi je oprijemala telesa | A |
je igral zadnji valček; od čela mu je tekel | znoj | in njegove oči so gledale pijano in motno.Kadar | A |
vse. Naveličali se nismo nikoli, četudi nam je | znoj | curkoma tekel od obraza. Menili se nismo take | A |
STARI | ZNOJ | Ravno nasproti naše hiše stojí velíko, | A |
nekóliko na desno strán pomaknjen. Takó se nosi | Znoj, | in níkdar ga nísem vídel drugačnega. Nekateri | A |
Kdo vstopi? - | Znoj, | v belih rokavícah in blestečih čevljih. Navádno | A |
radovédno gleda in mu reče z nasmehom: ”N, gospod | Znoj, | danes ste se oblekli kakor snubec, ali se greste | A |
greste žênit?“ Mi vsi takój v glasen sméh, a | Znoj: | kot bi imèl kamenít obràz.Napósled se vstopi | A |
povédati!“ Ko stojíta obá sredi sobe, začné | Znoj: | ”Gospod Smuk, ravnokar ste uganíli resníco | A |
gospod Smuk?“ ”O čisto prav imáte, gospod | Znoj“ | - tù naj oménim, da Butec v tém trenotku vstane | A |
bi bilo naravno - ”čisto prav imate, gospod | Znoj! | Mislim, da sem Vas že davno opázil, kakó zvito | A |
deklè je Mici; dobro znate izbírati, gospod | Znoj! | ... Mici!“ In služkinja vstopi: debelo deklè | A |
nasmeje in izpregovorí: ”Da resníco povém, gospod | Znoj, | že dolgo sem želela ...“ A tù se vzpnè stari | A |
sem se potem spomnil na prizor, kakó je snubil | Znoj | Minko, Smukovo hčér, in bi skoro dobíl debelo | A |
pritiska, notranja tišči, da ji kaplja s čela mrzel | znoj. | S stolpov pa udrihajo topničarji udar na udar | A |
ustavi, pogleda janičarja, otare si z oči krvavi | znoj | in znova upre pogled v sovražnika.Gleda, gleda | A |
noge. Strah, ki jo je prešinil, ji je pognal | znoj | v lice.Polagoma se je noga razdrevenila, in | A |
ker se še nisi prespal.« Anžetu je stopil | znoj | na lice. »Gospod,« je vzkliknil, »ne zato! | A |
je za vedel, je čutil, da ga je vsega polil | znoj | in da se vse v njem trese.Slabost se mu je dvigala | A |
čredo ali ljudi, ki so stisnjeni, pa že sam | znoj | pa smrad puhti kakor dim pod oblake in vleče | A |
rahljali, obrezovali trto in cepili. Njihov | znoj | je rodil blagoslov. Bogato se je košatil črniš | A |
Pod težo tega bremena se je opotekal, da mu je | znoj | curkoma lil po usnja tem obrazu in da so ostajale | A |
bičem svojim. Kamor zadene, ondi se zmesita | znoj | in kri. In vpreženci napenjajo skrajne sile | A |
ta piše in piše, da ga prstje bolé in da mu | znoj | kaplja na beli papir, kamor zapisuje svojih | A |
gologlavi straži. Prah mu je obsul obleko, in | znoj | mu zaliva tolsti obraz.V roki vihti golo sabljo | A |
mu je roka in v debelih kapljah mu je lezel | znoj | s čela.Janez Sonce bi ga bil tedaj lahko prebodel | A |
seznani z družbo. Ali na čelu se mu prikaže | znoj | v svetlih kapljah.Posadi ga na svojo stran ter | A |
proti rojstni vasi. Stopal je hitro, strastno, | znoj | mu je lil po obrazu In težko je hropel pod strašno | A |
štirje čvrsti možaki, ali vendar jim je zalival | znoj | obraze, ko so se bližali s težkim bremenom. | A |
deklici kolena in tako se prestraši, da ji mrzel | znoj | oblije čelo. mŽe umira!l vzdihnila je, min njega | A |
klobuk, si z rokavom platnene srajce obrisal | znoj | s čela in sunil z glavo nazaj, da so mu dolgi | A |
je zaklical čez ramo in si s prstom posnel | znoj | s čela. Iz četice oboroženih hlapcev je tršat | A |
tam je kdo tiho zaklel in si z rokami otrl | znoj | z obraza, češ, glej, o gospodar, kako trpim | A |
očetne; zemlje, ki jo že sto in sto let gnoji | znoj | Vitogojevega rodu, ne more, ne sme zapustiti | A |
mehke roke izgubljene domačije, kako mu otirajo | znoj | z bolestnega lica. S pametjo in srcem ljubi | A |
Oče in brat zavijeta po kolovozni poti. | Znoj | si brišeta z zagorelih lic, obraz se jima sveti | A |
nogam in da ječé puhteče se njive, ki so pile | znoj | njegovega rodu ... Bog ve, morda bi se bil še | A |
Sonce je pričelo pripekati. | Znoj | mu je zalival obraz.Krepela pa ni mogel nikjer | A |
vnemo spet dela. Čeprav sonce ni pripekalo, je | znoj | kar lil od njega.Je hitel, kar je mogel. | A |
Zalo in Almiro obide groza in strah. Mrzli | znoj | jima priteče na čelo.Obedve zbežita, zbegani | A |
kapljicah drsi v tla, v tloris ideje. Žulji in | znoj | nevidnih senc.Vse je orošeno, vse tlakovano | A |
trenutek je postala in si obrisala z obraza | znoj. | »Ali pridemo kmalu do močnic?« je vprašala. | A |
tam gori vsa zasopla. Jerica si je obrisala | znoj | z obraza in se zagledala v strme snežnike, ki | A |
In Jerica je hitela navkreber. | Znoj | ji je curkoma lil z obraza.In težko je sopla | A |
postala več, da bi se odsopla in si obrisala | znoj | s čela.Hitela je, samo hitela in mislila na | A |
stopal in še mar mu ni bilo, da mu je pričel | znoj | curkoma teči z obraza.Težka je bila Tinka; a | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |