vrt (401-500)

vso modrost za ozko leho pod brdom, za ponižen	vrt	kraj hiše.Amerikanec, ki se je po dolgih letih	A
in zrcala z zlatimi okviri, okoli grada pa je	vrt	in v tisti vrt ne stopi nihče drugi nego ti	A
zlatimi okviri, okoli grada pa je vrt in v tisti	vrt	ne stopi nihče drugi nego ti in jaz.Tam bova	A
bregu, vsa bela je in pozlačen balkon ima. Tudi	vrt	je okoli hiše, in tam se bova izprehajala pod	A
je svetila rdeča poslednja zarja, prostrani	vrt	je tiho pošumeval pod nama, žarki so tonili	A
preplezati, še po lestvici ne; zato je spal	vrt	v večnih sencah; ponoči se mu je sanjalo, vse	A
in da je umirala mladost v njenih očeh. Na	vrt	so kapale njene solze; tam so rasle najlepše	A
so mu krvavele roke, zjutraj pa je skočil na	vrt.	Spal je v mehki travi do večera, zvečer pa je	A
je svetila rdeča poslednja zarja, prostrani	vrt	je tiho pošumeval pod nama, žarki so tonili	A
ter podremlje in nič ne izprašuje, čigav je	vrt	...“ Temno in nezaupno ga je pogledal Grivar	A
ter povešala oči? -- Visoko si je bil ogradil	vrt,	ki ga še nobeno oko ni videlo in še nobena noga	A
tiho ne prime za roko in ne povede na samotni	vrt,	v čudežno mesečino ...Ali je morda resnica, da	A
resnica, da imajo vsi tisti grmeči junaki svoj	vrt	in svoj oltar?Da kriče o silnih grehih in imenitnih	A
poslušajo slavce? Bog jim blagoslovi samotni	vrt	in usmiljeno solzo tistim, ki ga nimajo!...	A
besedami ... tisto nikoli ni stopilo na samotni	vrt;	zakaj lilije bi ne dišale več in slavci bi utihnili	A
čisto od začetka! Blagoslovljen, ti moj samotni	vrt,	pozdravljen, ki si se povrnil!Bodi sedaj ti	A
gnusno razočaranje, srd in žalost; ponoči samoten	vrt,	lilije in slavci in čisto srce, polno nebes	A
govoriti o gnezdu -- in vse drugo na samotni	vrt.	Nobene besede več, nobenega spomina!“	A
zidu je svetil mesec -- in nato sem skočil na	vrt	in preko ograje na cesto.Zato ker so bila vrata	A
bila vrata zaklenjena.“ ”Ali je globoko na	vrt?	“ je vprašala Milka. ”Ne posebno; samo na	A
treba takega vprašanja? Ali sem odklenil samotni	vrt?	O, fant, zares: spet so lilije zadišale in slavci	A
nemočno javkanje; ti pa ... tja poglej!“ Ves	vrt	je bil poln ljudstva; le malo svetilk je gorelo	A
cvileč ležiš na vozu marodnih! -- Jaz stopim na	vrt,	ti pojdi pod luno!Z Bogom!“	A
Z Bogom!“ ”Tudi jaz bi na	vrt!	“ je rekel Grivar. Prišlo je dvoje delavcev	A
Delavec se je začuden ozrl in je stopil na	vrt,	Bogomil Majer pa se je na glas zasmejal.	A
duša, le pojdi pod luno! Poznam te, ne sodiš na	vrt!	“ ”Potrebno je torej, da kričim zaradi podraženja	A
rožo, ki ti je ovenela, predno je cvetela --	vrt	prostran!Drugi so pili od kaplje do kaplje;	A
in ponižano srce. Izmučen se je napotil na	vrt	in je sedel na klop pod cvetočo jablan.Komaj	A
stran 244 . / ”Gospod Zadnik, pojdite malo na	vrt,	če vam je drago, da se ne bodete dolgočasili	A
več ...“ Ko je stopil na stopnice, vodeče na	vrt,	zasijalo mu je sonce naravnost v obraz, da je	A
moč v koristno delo. Kakor rodí zanemarjen	vrt	plevel in osat, namesto da bi rodil rože, sebi	A
gledala visoko izpod strme strehe na potok in na	vrt.	Razbojnik je šel okoli hiše, prislonil je	A
obadva, razbojnik in lestev, sta izginila na	vrt.	Učitelj Šviligoj se je čudoma čudil.	A
nič okrenil, nič se ni poslovil, splezal je na	vrt,	okno se ni zaprlo za njim pa tudi nikogar ni	A
njegov dom; pred njim se je razprostiral velik	vrt,	nem in pust, ustvarjen za ljudi, ki hodijo počasi	A
devetkrat zaklenjene. Še predno je stopil na	vrt,	se je Šobar strahoma ozrl in je poslušal s sklonjeno	A
zasuknil se je v kolobarju in je skočil na	vrt,	med nageljne in narcise.Pohodil je narcise in	A
prikazala senca ob oknu; tiho ihtenje je dramilo	vrt	in rožni grmi so podrhtevali, kakor da bi kapale	A
videli, da so na stežaj odprta vrata na temni	vrt.	Dalje so šli, po tihih stezah, v mrzli senci	A
bilo odprto; temno in žalostno je gledalo na	vrt.	Pod tistim oknom pa je ležal človek na mokri	A
okno na koridorju je videl Pavliček na prostran	vrt;	duh cvetočih akacij mu je omotil glavo, z dolgimi	A
tako in tako ... Honza je bolan ... Naj pride na	vrt!	poreče gospodar.Vsak dan naj pride, ves dan	A
malopridneža!“ se je razsrdil župnik. ”Na moj	vrt	je poskočil, naravnost v rože! - Ali se spraviš	A
če se domislite tistega vrta za hišo?... Senčen	vrt;	ne od okna ne s ceste ne prodre oko do skrite	A
ne s ceste ne prodre oko do skrite lope ... Lep	vrt,	poln poezije ...Stopi človek vanj, in če bi bil	A
skozi okno, nato pa je brez slovesa poskočil na	vrt.	Ropotoma je zaloputil župnik okno za njim ...	A
mizarja in zabila sta vsa okna, ki so držala na	vrt.	Pregledala in popravila sta vse zapahe in ključavnice	A
koprnenje po grudi. Eno samo leho da bi imel, en sam	vrt,	troje korakov počez, troje nadolgo!... In svetle	A
doli bova gospodarila nekoč!“ ”Ali je tudi	vrt	zraven?“ ”O, prostran vrt!	A
”Ali je tudi vrt zraven?“ ”O, prostran	vrt!	Glej, vse od hleva pa doli v dolino - sam vrt	A
vrt! Glej, vse od hleva pa doli v dolino - sam	vrt;	takega nisi še videl; to ni gosposki vrt, ki	A
sam vrt; takega nisi še videl; to ni gosposki	vrt,	ki leži tako pusto na ravnem, glej, to se vzpenja	A
se je pod večer vrnil, je stopil najpoprej na	vrt;	zlovoljen je bil, da sam ni vedel zakaj, glava	A
pokleknil na stol ob odprtem oknu. Gledal je na	vrt,	na svetle, vesele jase, ki so se pod črnimi	A
verando. Lipe je nasadil pred njo in čudovit	vrt	okoli.In vsak dan so prihajale imenitne kočije	A
srečala nikogar. Z dvorišča sva se napotila na	vrt,	z vrta na polje.Ne snegá ni bilo, ne slane;	A
bila zeló prijazna, skozi okno se je videlo na	vrt,	in poslikana je bila temnordeče, kakor imam	A
posamezne izgube ... Človek pogleda nekega jutra na	vrt	in vidi, da je drevje čisto golo; in vendar	A
začul korake na stopnicah, sem se umaknil na	vrt	ali pa sem se zaklenil v sobo. Svojo ženo	A
in motne obrise njenega života. Veranda in	vrt,	vse se je potopilo v črno senco; listje, ležeče	A
časih k oknu ter gledal z namršenimi obrvmi na	vrt	in na polje.Očividno je bil zadovoljen s posestvom	A
bi lahko odprl vrata ter se šel izprehajat na	vrt.	Izprehajal bi se po vrtu ob jasnem večeru, drevje	A
nekoliko vzvišala vzglavje in gledal sem na	vrt	in proti gozdu.Samo še prav malo listov je bilo	A
zaprto. Skozi okno je padalo nekoliko svetlobe na	vrt,	na peščeno pot, ki je vodila mimo lope.In tod	A
zaprta vrata, skozi zagrnjeno okno pojdem na	vrt	z lahkimi koraki ... lehak in svoboden se dvignem	A
tesno in zadehlo; odprl je okno ter gledal na	vrt.	Tam je bilo temno in tiho; par se je izprehajal	A
je slonel ob oknu ter gledal na tihi večerni	vrt.	Domislil se je tiste vesele, krepke volje	A
oprezno roko ter jo presadil na svoj sončni	vrt.	Ob krasnem nedeljskem popoldnevu v maju sta	A
oknu: od tam se je videlo na majhen gostilniški	vrt;	ali listje je bilo prašno in suho, drevje je	A
opalil véke. Skočil sem na okno, z okna na	vrt.	Ležal sem v koprivah in poslušal.	A
ste jo gotovo opazili. Takrat je bil okoli lep	vrt	in ob poslopju se je vil bršljan.Danes vrta	A
Dvorišče je bilo prazno. Naposled je	vrt	popolnoma propal in bršljan se je posušil.Namesto	A
stoje tam okoli trhli štori. Kdo je razdejal	vrt	in park, to je skrivnost; ljudje vedo različne	A
brada se mu je že tresla; za hip se je ozrl na	vrt,	na rdeče gartrože, na veselo nebo, tako kakor	A
ter se zasmejal naglas. Ko je bil stopil na	vrt,	da bi se ohladil v senci kostanjev, je ugledal	A
- Še en pogled na razsvetljeni	vrt	- še tega pogleda ga je bilo sram. ”Če je	A
so muhe brenčale krog miz; tudi ni sedel na	vrt,	kadar so jablane cvetele. Najprej je popil	A
zagrinjalo; okno je bilo precej visoko in je šlo na	vrt.	”Če bi skočil, bi padel med koprive, morda	A
sem šel žalosten dalje. Stopil sem na majhen	vrt,	mlada, bolehava, vsa zaprašena drevesca so dremala	A
čudnega, ko bi v tistem trenotku ne bil stopil na	vrt	duhovni gospod dr. Aleš Ušeničnik ter zaukazal	A
pomlad in vse dolgo poletje pust in prazen moj	vrt!	-- Tiho gre voz po cesarski cesti kakor po žametu	A
bi imela midva kakšno hišico tam kje, in lep	vrt	okoli ... tudi konja in voz bi lahko imela ...Ali	A
lepo živela, samo en teden ... v beli sobi, in	vrt	pred hišo, in rože ... samo en teden ...“ Zagrmelo	A
stran 5 . \/ bridkostjo nizdol preko dvorišča na	vrt,	na njive za vrtom in na gozd za njivami.V vnete	A
hoditi, a bila je silno slaba. Kratka pot na	vrt	do Marijine dupline in nazaj jo je neskončno	A
je stopila k bližnjemu oknu. Na samostanski	vrt	je videla.Sredi bujnih nasadov paradižnika se	A
gredic in da je nujno potrebno, da se zavzame za	vrt	in rože sestra Anakleta.Sestri Anakleti je zaigral	A
saj ljubite cvetje. Ali imajo v bolnišnici	vrt?	« »Imajo, sestra!	A
indijskega.« »Oh,« je prosila, »kadar pojdete na vaš	vrt,	vzemite me s seboj.« »Kadar vam oči odvežemo	A
desetkrat je bila že stopila na dvorišče in odšla za	vrt	na breg, se li Lipe ne vrača.Ko je tako nemirna	A
njegovega groba. Hitela je iz sobe doli za hlev na	vrt.	Ledeno je velo od severa po dolini, in drobne	A
Za četrt ure pozneje je Anže hitel gledat na	vrt,	bi li še videl očeta.In videl ga je še koncem	A
somraku zadnje žerjavice na ognjišču. Šla sta na	vrt,	čez vrt navzgor, kjer je stala na Ilovici romarska	A
zadnje žerjavice na ognjišču. Šla sta na vrt, čez	vrt	navzgor, kjer je stala na Ilovici romarska kapelica	A
infernale ...1« Peter in Katrica sta bila prešla	vrt	v motnem soju zadnje lune, ki je bila pravkar	A
seboj. Tako jo je peljal skozi vrata in vežo na	vrt.	Zadnji krajec je bil vzšel nad Jalovnikom in	A
sveti Mučeni na križu. Vstal je burno, šel na	vrt	in poslušal.Glas jeke, ki se je lomila od Kozlovega	A
« »Kozo je pasel, žlota, pa mi jo puščal v	vrt,	« je povedala ženica. »Pa si tako vajena, da	A
stran 103 . / Štefan je pokazal na Matkov	vrt	in vprašal: »Čigav je ta vrt?« »Njegov!«	A
pokazal na Matkov vrt in vprašal: »Čigav je ta	vrt?	« »Njegov!«	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani