nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Zimsko cvetje, poved v sobesedilu:
Tam je sedel vsako jutro že dolgih petindvajset let. Ni sedel pred hišo v senco, kadar je v izbi parila zadušna poletna vročina in so muhe brenčale krog miz; tudi ni sedel na vrt, kadar so jablane cvetele.
Najprej je popil skodelico bele kave, nato si je zapalil kratko pipo, stisnil in sključil se je v kot, da ga človek dolgoni opazil, če je stopil v izbo; z napol zatisnjenimi očmi je gledal v strop, miren in tih; komaj da je narahlo trenil, če se je prikazala gospa Francka.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani