vojna (101-200)

Vojna! Jebena	vojna,	jebena armija, je zaklel in skoraj stekel v	A
Zasmejal se je.	Vojna?	Saj je bil v vojski, pa ga prav nihče ni maltretiral	A
častnik ni zbudil sam. Ni jim povedal, da je	vojna,	le nekaj jim je sral o sranju, kot se je tiho	A
ven. Med njimi se je bila pravcata psihološka	vojna,	vojna živcev.Kaj bodo naredili?	A
njimi se je bila pravcata psihološka vojna,	vojna	živcev.Kaj bodo naredili?	A
Stisnili so zobe in čakali. To je bila psihološka	vojna,	udarec v podzavest.Podobno kot oglašanje bobnov	A
si je utrujeno zmasiral nosni koren. To ni	vojna.	Smo ena država, čeprav se Slovenija želi odcepiti	A
To ji seveda ne pustimo. To ni	vojna.	Nihče nima zarisanih strateških okvirov vojne	A
sendviču. Pogajanja so bila v teku, živčna	vojna	se je umirila in nekdo je prinesel dve steklenici	A
Prav. Bila je	vojna,	zdaj pa je ni več.In če je še, morajo tem pezdetom	A
27. junij '91, Ruma Bila je	vojna,	vendar so se vsi delali, kot da je ni, čeprav	A
let mir, pripravljajmo se, kot da bo že jutri	vojna!	Točno ta zloglasni Titov pregovor doživlja!	A
psihično na psu. Po državi je že ves dan divjala	vojna,	ljudje so umirali od krogel, sami pa niso imeli	A
kaj šele, da bi z njim celo streljal. Toda	vojna	je vojna, nekatere stvari tedaj niso tako pomembne	A
šele, da bi z njim celo streljal. Toda vojna je	vojna,	nekatere stvari tedaj niso tako pomembne...Premaknili	A
vedel, da bo šlo tokrat zares, da se bo začela	vojna.	In ničesar ni mogel spremeniti...	A
ko so mu vsi pokimali, so lahko odšli; naj se	vojna	začne...Četverica, ki je bila določena, da izstreli	A
bili so veseli, da niso v ranjenčevi koži -	vojna	še ni trajala dolgo, nišo še spoznali vseh njenih	A
Fuk, fuk in še enkrat fuk.	Vojna	je individualna, je zgrožen spoznal in se v	A
pljuč je počasi spustil zrak in povesil puško -	vojna	gor ali dol, nihče ga ne more prisiliti, da	A
tudi meni se ravno ne gre ponovno gledat, kako	vojna	dela mrliče, toda naša dolžnost je...« »Moja dolžnost	A
mu je vpadel v besedo, »enostavno ne vem...	Vojna,	to je vojna...« »Vojna ne more biti opravičilo	A
vpadel v besedo, »enostavno ne vem... Vojna, to je	vojna...	« »Vojna ne more biti opravičilo za vse,« je	A
Vojna, to je vojna...« »	Vojna	ne more biti opravičilo za vse,« je hladno odvrnil	A
poslušala. »Ne, pri nas divja čisto prava	vojna!	« jo je razburjeno prekinila. »Armada nas tolče	A
Igra se iz njemu neznanega razloga imenuje	vojna!	In pri vsaki igri mora biti tudi glavni dobitek	A
civilnih radovednežev, ki se jim niti ne bi čudil -	vojna	je pač nekaj, česar ne doživiš vsak dan! - če	A
veselo pozdravljali, je prvič zares videl, da je	vojna.	In da so povsod Slovenci.	A
sila, material, drenaža, utrjevanje! Le komu je	vojna,	ki se bo enkrat končala, dala moralno pravico	A
frcnil ogorek v grmovje. Jebi ga, je zaklel,	vojna	je marsikomu le izgovor... 28	A
ramenu, »ti kar prinesi pištolo ne glede na vse.	Vojna	je...« »Če jo boš lahko tudi odnesel, se bomo	A
drži v rokah iz čiste želje po zabavi! To je	vojna!	Takoj jo je spoznal, čeprav je še nikoli ni videl	A
spoznal, čeprav je še nikoli ni videl... To je	vojna,	v kateri lahko mimogrede izgubijo življenje	A
trepetali za njih - dolga je pot do doma, če je vmes	vojna!	30. junij '91, Trebnje	A
Sploh niso komplicirali. Bila je	vojna,	v sobi je ležal sovražnik, sam pa je nosil uniformo	A
več ropotal po majavi lestvi... Za nocoj se je	vojna	vsaj zame končala, je godrnjal, ko se je po	A
uro, je kazala že pet trideset. Madona, kaj	vojna	naredi iz človeka...Vsako priložnost maksimalno	A
Začudeno ga je pogledala, a ni ničesar vprašala;	vojna	je pač vojna!V lonček je dolila vode še za eno	A
pogledala, a ni ničesar vprašala; vojna je pač	vojna!	V lonček je dolila vode še za eno kavo, ki sta	A
ni nergal, ko ga je, malo preden se je začela	vojna,	prosila, naj jo odpelje na Brezje, romarski	A
jo ljubeče pobožal po laseh. Tudi zdaj, ko je	vojna	praktično še vedno divjala po vsej njuni mladi	A
dobite šus v glavo! To ni zajebancija, to je	vojna!	«Ridžija so njegove grožnje in oholi nastop tako	A
vsaj rekel,« se je spet zasmejal, »ampak ker je	vojna	praktično končana, Srbov ne sme več streljati	A
EPILOG	Vojna	je poraz človeškega razuma, je nekoč zapisal	A
neumnica,« jo je zavrnil Jožek, »ki ne veš, kaj je	vojna!	« »To vem, da je krasti greh,« se je ustavljala	A
nasprotniki, čemu posebna stranka? Življenje je	vojna,	in v tej vojni smo mi generali.Potrebnost generalov	A
generali. Potrebnost generalov dokazuje samo	vojna.	Odložimo torej to reč, dokler se ne odloči Pravica	A
Kmalu je bilo vsega konec. Izbruhnila je	vojna	in zahtevala oba.Najprej je odšel Martin tik	A
stresel ob tej misli. Oh, kako grozna je pač	vojna,	ki zahteva tako težke žrtve!Vzdihnil je in glava	A
. / stran 98 . / ‒ Vsak pravi, da se bliža	vojna	h koncu.Tudi časniki pišejo o tem.	A
vkljub temu premagam. Tri brate mi je iztrgala	vojna	in ...‒	A
na ramenih in ga potiskalo k tlom. ‒Vražja	vojna!	‒ je siknil skoz zobe.Kdo bi mu mogel to šteti	A
skorajda ne. A vendarle: Nedvomno je, da je prva	vojna	vzela Durlo Olaha, ki je zdaj na onem svetu	A
začeli so prepozno, dohitela jih je hitlerjanska	vojna,	takoj se je pokazalo, da se brez očeta ne bo	A
tedanjih dni, oče se je vrnil, kriv in suh,	vojna	mu je gledala iz oči, z materjo sta si bila	A
kneževine in carstva na balkanskem polotoku:	Vojna	zgodovina bo govorila o njem, rod pl. Merksov	A
krdelom. Proti njim je bila mobilizirana celo	vojna	mornarica.Krivošijci so bili zaradi svoje naglice	A
stališča kritikovati vaje, kakor bi bila prava	vojna	razsojevalca.Tako je dočakala, da so se vojni	A
Franko Luin: www.omnibus.se/beseda) Vsebina	Vojna	legenda 4 Popotna romantika 15 O Kranjcu, ki	A
Pravniški izlet 67 Raki 73 . / . / stran 4 . /	Vojna	legenda I. Daleč od šumnega, varljivega	A
II. Vnela se je	vojna	in se je razpasla pošast pa je tudi Lovru Joviću	A
enega srca, enih misli, davno prej bi se bila	vojna	končala s porazom c. kr. pete! No in potem me	A
Slabi časi I. NAŠI IN	VOJNA	1. Ona je zvrhano poltretje leto stara,	A
kombinacijo in je izjavil: »Škoda!« je rekel, »da je	vojna	in so odgodili podelitev Nobelove nagrade ‒	A
Kakšen bi bil oče! In sploh, zdaj je	vojna	...!	A
ob času vojne, in kakor sta nežne starosti,	vojna	ne hodi mimo, ne da bi je bila svesta. 2.	A
2. Vobče	vojna	dviga ugled vojaštva ‒ pri naši deci ga ni dvignila	A
kar je nemška beseda in se piše »Habt acht!«	Vojna	je prinesla nekaj novega: ranjence.Prinesla	A
nami se mi smili, ali ne morem ji pomagati:	vojna	je vojna! Sestrica sodeluje.	A
mi smili, ali ne morem ji pomagati: vojna je	vojna!	Sestrica sodeluje.	A
bodo? »Veš,« je odgovorila sirota, »če bo še	vojna	in ne bo drugih igrač, se bomo pa z luščinami	A
življenje in po smrti sveti raj! Zakaj zdaj je	vojna	in so starši reveži; varčevati je treba, obračati	A
sitna, dekelce in fant, in vdano čakata, da se	vojna	konča.Od miru si pa obetata nezaslišan dvig	A
koleni in me vprašala: »Atek, atek, kaj ne,	vojna	nas ne bo pregnala?« Pa ji je prežala v očeh	A
sem jo potolažil: »Nič se ne boj, moja hčerka,	vojna	nam ne bo nič prizadejala, saj ji tudi mi nismo	A
je bilo treba ves čas držati. One dni se je	vojna	umaknila v ozadje.V ospredje zanimanja so stopile	A
vprašal, če ga imam kaj rad. Tako živimo in	vojna	gre svojo pot, samozavestna, neizprosna, neuklonjena	A
pravi majka, v šoli pa je zastran nje lahko	vojna	na kopnem, na morju in v zraku. Vsepovsod bujno	A
svetega Miklavža. Najljubše opravilo mu je bila	vojna.	Iz palice si je ustvaril puško, iz trske sabljo	A
pravi atek.« Pokazal je na desno plat: »Tam je	vojna,	tja grrremo.« Mihec je ugovarjal: »O, ne!	A
Veš kaj?	Vojna	je tam.« Pokazal je na levo: »Na to sthan ghemo	A
na to strrran. Kamorrr je šel vojak, tam je	vojna.	« Mihec je vztrajal pri svoji: »Nak, na to sthan	A
le roka mi malo pravi, kakšni ste. Strašna je	vojna!	« »Veš kaj,« je rekel Mihec, »mi ghemo v vojno	A
»Jaz tudi ne,« je odmeval Mihec. »O,	vojna	je strašna!« je ponovil vojak in bridko je ihtel	A
»Ti nič ne veš!« ga je zavrnil Gašper. »	Vojna	ni igrrrača. In sveče tudi prrrodajaš, srrram	A
XIII. Kaj je trem kraljem prinesla	vojna	Mamica je kregala deco in jo poljubljala,	A
ta zvežček pozabil. Ko me je druga svetovna	vojna	zajela in so me Lahi in Nemci večkrat klicali	A
vse strahote, ki jih je rodila druga svetovna	vojna.	Res so se narodi uprli ali žrtvovali tudi stotisoče	A
hinavsko ponižen. Hinavsko, pravim, ko nas je	vojna	doba tako naučila: nikoli ne veš, ali si cesarski	A
Le veruj, podpori je nedolžna. Potuha je	vojna.	Vsi smo v ranah, ne samo tisti na fronti.	A
»Uh, našega tudi ni. Ta	vojna!	Vse nam bo zbegala!«	A
ščite, brenket tetiv in sičanje strelic. Velika	vojna	vaja. Teodora je velela pritisniti k bregu.	A
glas trombe, ki je napovedoval, da je priplula	vojna	ladja.Vojaki so bežali iz tabora v vojašnico	A
naglo prepoznal brzo jadrnico. Bila je najboljša	vojna	ladja despota Justinijana, kar jih je plulo	A
»Bombe, kaj pa drugega.« »Joj,	vojna	bo, ali kaj!« »Beograd!	A
se ohraniti mora, in gladila brazgotine. »	Vojna	je, Ana.Sama veš, kako je.«	A
in na tujih tleh, med tujimi ljudmi - pa še	vojna	je!' Čas je tekel hrupno in neprizanesljivo	A
vedno hitreje minevati leta. Druga svetovna	vojna!	Sestre so šle za kruhom ali pa so se omožile	A
v svet svojega otroštva, in od tam v minula	vojna	leta, ki so bila zanj polna spominov na lakoto	A
najognjevitejši med njimi, »vse kaže, da bo	vojna	... Pripravimo se in povežimo cule!«	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani