nova beseda iz Slovenije

vodja (401-500)


potrebujemo posebnega znanja, dovolj bo, če      vodja      z nespretnim vedenjem in v želji po uveljavljanju  C
4. Kje      vodja      lahko zavestno vpliva na tok aktivnosti ljudi  C
pogovoru in spoštovanju. To je nova priložnost, da      vodja      pokaže skrb za sodelavca in mu tudi pomaga pri  C
vrača z bolniške, velikokrat še ni popolna.      Vodja      lahko spozna dejansko počutje sodelavca in mu  C
Radenci 1987, str. 21-24 . / . / stran 497 . /      VODJA      IN VODENJE VSEBINA POGLAVJA   C
nanašajo na usmerjanje in spremljanje. Uspešen      vodja      sodeluje s člani skupine v ustvarjanju ugodnega  C
doseganje organizacijskih ciljev. Toda biti dober      vodja      ne pomeni vedno biti dober manager.Želeno je  C
Osnovne tri oziroma štiri sestavine vodenja so      vodja,      skupina, člani in okolje.O vodenju lahko govorimo  C
primeru člani dovolijo, da namesto njih odloča      vodja      in potem ravnajo po prejetih smernicah. Marsičesa  C
pričakovanji posameznikov in potrebami skupine.      Vodja.     Številni vodje mislijo, da je njihova glavna  C
dogodkov. Le to vpliva na delo in ljudi, zato mora      vodja      upoštevati te dejavnike. Glavne naloge vodje  C
dodajanju vrednosti z vodenjem, menijo, da mora      vodja      ne le usposobiti zaposlene, da dosežejo cilje  C
spremeni. Temeljne sestavine vodenja so:      vodja,      skupina, posamezniki in okolje. Dodajanje  C
Ker ima večino zaslug za to povečanje prav      vodja,      ne naredimo bistvene napake, če rečemo, da gre  C
torej dodajanja vrednosti (glej sliko). Da bi      vodja      lahko dodajal vrednost, mora nujno razumeti  C
omejevalnih sil vložek možnosti in omejitve      vodja,      ki dodaja vrednost povratne informacije izložek  C
stran 501 . / Ključ do uspeha je v tem, da se      vodja      osredotoči na odstranjevanje omejevalnih sil  C
označili kot bistvo. Skratka, če poenostavimo,      vodja      lahko prispeva k dodajanju vrednosti z vodenjem  C
Delitev moči. Le-ta nastane, kadar      vodja      zna deliti moč, vpliv in kontrolo s sodelavci  C
s sodelavci, člani teama. Če je tako, potem      vodja      pritegne člane k odločanju in opredeljevanju  C
vodenje Delitev moči je sposobnost, da      vodja      deli moč, vpliv in kontrolo s sodelavci.   C
delo zanje zanimivo in stimulativno. Torej je      vodja      svoje delo dobro opravil. Sposobnost imeti pregled  C
nadrejeni in sodelavci o tem, koliko je bil      vodja      uspešen, kdaj in kje.Povratna informacija daje  C
izpeljali. Skladnost vrednot pomeni, da je      vodja      po eni strani sposoben razumeti pomembna organizacijska  C
svojimi interesi in pričakovanji na eni strani in      vodja      s svojimi organizacijskimi načeli in zahtevami  C
notranje potrebe npr. po samospoštovanju, pa tudi      vodja      lahko pomaga sodelavcem pri njihovem lastnem  C
posamezniku, tako vodji kot članom delovne skupine.      Vodja      mora poznati sposobnosti sodelavcev in jim zaupati  C
sodelavcev in jim zaupati ustrezne naloge.      Vodja      ne delegira nalog, ki bi kakorkoli peljale k  C
nalog, ki bi kakorkoli peljale k neuspehu. Dober      vodja      si vzame dovolj časa za usposabljanje in promoviranje  C
pretehtati, kaj bi bilo najbolje. Predvsem mora      vodja      odgovoriti na nekaj vprašanj: Razlogi,  C
samo sposobnosti in motivacija ter delegiranje,      vodja      potrebuje tudi moč in vpliv. Moč je zmožnost  C
Moč je poglavitna za vodjo. Vsak      vodja      ima moč in mora vedeti, kako naj jo uporablja  C
naj jo uporablja. Osnove, viri, iz katerih      vodja      črpa moč, veliko povedo o tem, zakaj podrejeni  C
razložili kot proces, v katerem posameznik (     vodja)      povzroči spremembo stališč in ravnanja drugega  C
Moč ki izvira iz uradnega položaja, ki ga ima      vodja      v organizacijski hierarhiji, je legitimna moč  C
bo njihovo delo in vedenje potem nagrajeno.      Vodja      jih lahko nagrajuje z materialnimi in nematerialnimi  C
je moč, ki izvira iz položaja, ki ga ima      vodja      v organizacijski hierarhiji. Moč nagrajevanja  C
EKSPERTNA MOČ / REFERENČNA MOČ / MOČ NAGRAJEVANJA /      VODJA     Moč pritiska je moč, ki izhaja iz bojazni  C
iz bojazni, strahu sodelavcev pred kaznijo.      Vodja,      ki dobiva privolitev sodelavcev na tak način  C
očitki, odtegljaji pri prejemkih in podobno.      Vodja,      ki pravi: “želim imeti to poročilo do 5. v mesecu  C
določenega področja ali celotne organizacije. Če      vodja      nima ustreznega znanja, prihaja do motenj, napak  C
kombinacije moči. Samo po sebi se razume, da      vodja      prevzema vso odgovornost, da uporablja posamezne  C
člani pripravljeni slediti vodji in koliko zna      vodja      ustreči njim. Če člani teama podpirajo vodjo  C
raste. Najlažje je pridobiti moč članov, če jim      vodja      omogoča svobodo v odločanju, če jim daje priznanja  C
507 . / Podrejeni se upirajo, če menijo, da      vodja      od njih zahteva preveč ali na neprimeren način  C
agrajevanja, najboljši v delovnih dosežkih. Uspešen      vodja      bo potemtakem uporabljal ekspertno in referenčno  C
malokdaj. Legitimna moč je učinkovita, kadar      vodja      zahteva izvršitev naloge, ki je v skladu z delavčevimi  C
njegove socialne spretnosti na tem področju. Ker      vodja      sodelavcem daje naloge, preverja njihovo izvrševanje  C
vodenje samega sebe pogoj za vodenje drugih, se      vodja      že tu sreča s svojimi čustvi.Pri vodenju sodelavcev  C
in skupaj bomo uresničili svojo vizijo.” Tak      vodja      je vizionar, ki motivira skupino z jasno predstavo  C
in skupne odločitve, “kaj pa ti misliš?” Tak      vodja      spodbuja prožnost in prevzemanje odgovornosti  C
neizprosen. Kolikor toliko uspešen strogi      vodja      je tisti, ki priganja člane teama do skrajnosti  C
člane teama do skrajnosti, neuspešen strogi      vodja      pa sili zaposlene k doseganju majhnih ali prevelikih  C
delovne razmere in medsebojno sodelovanje.      Vodja,      ki je usmerjen k temu, išče ustrezne poti, da  C
in prav tako nizko usmerjenost k ljudem15.      Vodja,      ki uporablja to vrsto vodenja, ni aktiven, boji  C
odvrnili od preprostega gledanja, kakšen naj bo      vodja,      k temu, kaj vodje delajo, kako se vedejo.Toda  C
učinkovit, če je uporabljen v pravi situaciji.      Vodja      mora vedeti, kakšen način vodenja uporablja  C
za ta model je način, stil, ki ga uporablja      vodja.     Stil pojmuje Fiedler kot osebno značilnost vodenja  C
situacije ujemajo z načinom dela vodje.      Vodja,      usmerjen k odnosom. / Vodja, usmerjen k delu  C
usmerjen k odnosom. . / . / stran 522 . / /      Vodja,      usmerjen k delu. Situacijske spremenljivke  C
za uspešnost vodenja zelo pomembna postavka.      Vodja,      ki ga člani skupine spoštujejo in mu ne nasprotujejo  C
treba uporabljati moči pritiska. In nasprotno,      vodja,      ki ga ljudje ne marajo, ki mu ne zaupajo, se  C
opredeljeno z vsemi potrebnimi podrobnostmi. Ko daje      vodja      navodila, se lahko samo sklicuje na napisane  C
standarde. Zapleteno delo pa zahteva, da ga      vodja      razloži z vsemi različicami in možnimi izvedbami  C
stran 523 . / Moč položaja pokaže, koliko ima      vodja      legitimne nagrajevalne in prisilne moči.Če ima  C
Najslabša situacija je v stolpcu 8, kjer ima      vodja      malo položajne moči, delo je preprosto in skupina  C
je moč položaja majhna, mora k delu usmerjeni      vodja      uporabiti le ta način vodenja, če hoče sploh  C
stanja v organizaciji. Ne moremo kar določiti, ta      vodja      je dober, ta pa slab. Lahko je namreč isti vodja  C
je dober, ta pa slab. Lahko je namreč isti      vodja      v eni situaciji odličen, v drugi pa neuspešen  C
skupine. Nadzorno vedenje se pojavi, ko      vodja      v glavnem uporablja enosmerno komuniciranje  C
model vodenja (Hersey in Blanchard) Takšen      vodja      sestavlja, nadzira in kontrolira člane skupine  C
vedenje označuje dvosmerno komuniciranje.      Vodja      posluša, spodbuja in priteguje člane skupine  C
Direktivni način.      Vodja      daje jasne instrukcije in navodila za delo,  C
vedno potrebuje navodila za delo, vendar ga      vodja      polagoma že lahko pripušča k samostojnemu delu  C
lahko pripušča k samostojnemu delu. Pri tem mora      vodja      precej svetovati in pomagati, saj je odgovoren  C
doseže samostojnost pri delu, je prav, da mu      vodja      dodeli delovne naloge in da mu preda ustrezen  C
naloge in da mu preda ustrezen del odgovornosti,      vodja      mu torej prepusti, da sam odloča o tem, kako  C
se morajo prilagajati različnim situacijam.      Vodja      mora pravzaprav stalno pregledovati stopnjo  C
opravlja predvidene naloge. S primernim načinom      vodja      lahko tudi pomaga pri rasti usposobljenosti  C
učinkovitosti vodenja kot stopnje, s katero      vodja      dosega rezultate, ki jih od njega pričakujejo  C
1. Združevalni      vodja      je močno usmerjen tako k odnosom kot k nalogam  C
2. Zadržani      vodja      je zelo skromno usmerjen tako k nalogam kot  C
3. Zavzeti      vodja      je močno usmerjen k odnosom, manj pa k nalogam  C
4. Prizadevni      vodja      poudarja usmerjenost k delovnim nalo gam, zelo  C
najboljše vodenje. Poudarja pa, da mora uspešen      vodja      izbrati način vodenja glede na razmere in potrebe  C
načine vodenja. Izzivalni način uporablja      vodja,      ki postavlja razmeroma visoke, izzivalne cilje  C
bodo člani dosegli. Usmerjevalni način -      vodja      natanko pove, kaj od članov pričakuje, in jim  C
pri izvajanju nalog. Svetovalni način -      vodja      se posvetuje s člani in jih sprašuje za mnenja  C
je prijazen in razumevajoč do članov skupine,      vodja      z njimi ustvarja pozitivno delovno ozračje.  C
smerjevalni način vodenja, ker se jim bo zdel odveč.      Vodja,      ki bi kljub temu nadaljeval tak način, bi najbrž  C
manj zapleteno, so raziskovalci menili, da mora      vodja      prilagajati svoje vedenje strukturi teama.Tako  C
model, nekakšno zaporedje pravil, ki naj bi jih      vodja      upošteval, ko bi določal obliko in vsebino sodelovanja  C
sprejemljivosti odločitve pri članih teama. Da bi      vodja      prišel do najboljše odločitve, mora preučiti  C
A1 / A2 / K1 / K2 / T      Vodja      odloča sam. Vodja povpraša za mnenje člane  C
Vodja odloča sam.      Vodja      povpraša za mnenje člane teama, vendar odloča  C
povpraša za mnenje člane teama, vendar odloča sam.      Vodja      se o intuiciji posvetuje s člani teama in jih  C
o mnenju ter ga oceni, vendar odloči sam.      Vodja      in člani se sestanejo kot team in razpravljajo  C
sestanejo kot team in razpravljajo o situaciji, toda      vodja      odloči sam. Vodja in člani se sestanejo kot  C
razpravljajo o situaciji, toda vodja odloči sam.      Vodja      in člani se sestanejo kot team in razpravljajo  C
člani teama? Informiranost vodje: Ali imam kot      vodja      dovolj informacij za dobro odločanje? Sestavljenost  C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA