nova beseda iz Slovenije
potrebujemo posebnega znanja, dovolj bo, če | vodja | z nespretnim vedenjem in v želji po uveljavljanju | C |
4. Kje | vodja | lahko zavestno vpliva na tok aktivnosti ljudi | C |
pogovoru in spoštovanju. To je nova priložnost, da | vodja | pokaže skrb za sodelavca in mu tudi pomaga pri | C |
vrača z bolniške, velikokrat še ni popolna. | Vodja | lahko spozna dejansko počutje sodelavca in mu | C |
Radenci 1987, str. 21-24 . / . / stran 497 . / | VODJA | IN VODENJE VSEBINA POGLAVJA | C |
nanašajo na usmerjanje in spremljanje. Uspešen | vodja | sodeluje s člani skupine v ustvarjanju ugodnega | C |
doseganje organizacijskih ciljev. Toda biti dober | vodja | ne pomeni vedno biti dober manager.Želeno je | C |
Osnovne tri oziroma štiri sestavine vodenja so | vodja, | skupina, člani in okolje.O vodenju lahko govorimo | C |
primeru člani dovolijo, da namesto njih odloča | vodja | in potem ravnajo po prejetih smernicah. Marsičesa | C |
pričakovanji posameznikov in potrebami skupine. | Vodja. | Številni vodje mislijo, da je njihova glavna | C |
dogodkov. Le to vpliva na delo in ljudi, zato mora | vodja | upoštevati te dejavnike. Glavne naloge vodje | C |
dodajanju vrednosti z vodenjem, menijo, da mora | vodja | ne le usposobiti zaposlene, da dosežejo cilje | C |
spremeni. Temeljne sestavine vodenja so: | vodja, | skupina, posamezniki in okolje. Dodajanje | C |
Ker ima večino zaslug za to povečanje prav | vodja, | ne naredimo bistvene napake, če rečemo, da gre | C |
torej dodajanja vrednosti (glej sliko). Da bi | vodja | lahko dodajal vrednost, mora nujno razumeti | C |
omejevalnih sil vložek možnosti in omejitve | vodja, | ki dodaja vrednost povratne informacije izložek | C |
stran 501 . / Ključ do uspeha je v tem, da se | vodja | osredotoči na odstranjevanje omejevalnih sil | C |
označili kot bistvo. Skratka, če poenostavimo, | vodja | lahko prispeva k dodajanju vrednosti z vodenjem | C |
Delitev moči. Le-ta nastane, kadar | vodja | zna deliti moč, vpliv in kontrolo s sodelavci | C |
s sodelavci, člani teama. Če je tako, potem | vodja | pritegne člane k odločanju in opredeljevanju | C |
vodenje Delitev moči je sposobnost, da | vodja | deli moč, vpliv in kontrolo s sodelavci. | C |
delo zanje zanimivo in stimulativno. Torej je | vodja | svoje delo dobro opravil. Sposobnost imeti pregled | C |
nadrejeni in sodelavci o tem, koliko je bil | vodja | uspešen, kdaj in kje.Povratna informacija daje | C |
izpeljali. Skladnost vrednot pomeni, da je | vodja | po eni strani sposoben razumeti pomembna organizacijska | C |
svojimi interesi in pričakovanji na eni strani in | vodja | s svojimi organizacijskimi načeli in zahtevami | C |
notranje potrebe npr. po samospoštovanju, pa tudi | vodja | lahko pomaga sodelavcem pri njihovem lastnem | C |
posamezniku, tako vodji kot članom delovne skupine. | Vodja | mora poznati sposobnosti sodelavcev in jim zaupati | C |
sodelavcev in jim zaupati ustrezne naloge. | Vodja | ne delegira nalog, ki bi kakorkoli peljale k | C |
nalog, ki bi kakorkoli peljale k neuspehu. Dober | vodja | si vzame dovolj časa za usposabljanje in promoviranje | C |
pretehtati, kaj bi bilo najbolje. Predvsem mora | vodja | odgovoriti na nekaj vprašanj: Razlogi, | C |
samo sposobnosti in motivacija ter delegiranje, | vodja | potrebuje tudi moč in vpliv. Moč je zmožnost | C |
Moč je poglavitna za vodjo. Vsak | vodja | ima moč in mora vedeti, kako naj jo uporablja | C |
naj jo uporablja. Osnove, viri, iz katerih | vodja | črpa moč, veliko povedo o tem, zakaj podrejeni | C |
razložili kot proces, v katerem posameznik ( | vodja) | povzroči spremembo stališč in ravnanja drugega | C |
Moč ki izvira iz uradnega položaja, ki ga ima | vodja | v organizacijski hierarhiji, je legitimna moč | C |
bo njihovo delo in vedenje potem nagrajeno. | Vodja | jih lahko nagrajuje z materialnimi in nematerialnimi | C |
je moč, ki izvira iz položaja, ki ga ima | vodja | v organizacijski hierarhiji. Moč nagrajevanja | C |
EKSPERTNA MOČ / REFERENČNA MOČ / MOČ NAGRAJEVANJA / | VODJA | Moč pritiska je moč, ki izhaja iz bojazni | C |
iz bojazni, strahu sodelavcev pred kaznijo. | Vodja, | ki dobiva privolitev sodelavcev na tak način | C |
očitki, odtegljaji pri prejemkih in podobno. | Vodja, | ki pravi: “želim imeti to poročilo do 5. v mesecu | C |
določenega področja ali celotne organizacije. Če | vodja | nima ustreznega znanja, prihaja do motenj, napak | C |
kombinacije moči. Samo po sebi se razume, da | vodja | prevzema vso odgovornost, da uporablja posamezne | C |
člani pripravljeni slediti vodji in koliko zna | vodja | ustreči njim. Če člani teama podpirajo vodjo | C |
raste. Najlažje je pridobiti moč članov, če jim | vodja | omogoča svobodo v odločanju, če jim daje priznanja | C |
507 . / Podrejeni se upirajo, če menijo, da | vodja | od njih zahteva preveč ali na neprimeren način | C |
agrajevanja, najboljši v delovnih dosežkih. Uspešen | vodja | bo potemtakem uporabljal ekspertno in referenčno | C |
malokdaj. Legitimna moč je učinkovita, kadar | vodja | zahteva izvršitev naloge, ki je v skladu z delavčevimi | C |
njegove socialne spretnosti na tem področju. Ker | vodja | sodelavcem daje naloge, preverja njihovo izvrševanje | C |
vodenje samega sebe pogoj za vodenje drugih, se | vodja | že tu sreča s svojimi čustvi.Pri vodenju sodelavcev | C |
in skupaj bomo uresničili svojo vizijo.” Tak | vodja | je vizionar, ki motivira skupino z jasno predstavo | C |
in skupne odločitve, “kaj pa ti misliš?” Tak | vodja | spodbuja prožnost in prevzemanje odgovornosti | C |
neizprosen. Kolikor toliko uspešen strogi | vodja | je tisti, ki priganja člane teama do skrajnosti | C |
člane teama do skrajnosti, neuspešen strogi | vodja | pa sili zaposlene k doseganju majhnih ali prevelikih | C |
delovne razmere in medsebojno sodelovanje. | Vodja, | ki je usmerjen k temu, išče ustrezne poti, da | C |
in prav tako nizko usmerjenost k ljudem15. | Vodja, | ki uporablja to vrsto vodenja, ni aktiven, boji | C |
odvrnili od preprostega gledanja, kakšen naj bo | vodja, | k temu, kaj vodje delajo, kako se vedejo.Toda | C |
učinkovit, če je uporabljen v pravi situaciji. | Vodja | mora vedeti, kakšen način vodenja uporablja | C |
za ta model je način, stil, ki ga uporablja | vodja. | Stil pojmuje Fiedler kot osebno značilnost vodenja | C |
situacije ujemajo z načinom dela vodje. | Vodja, | usmerjen k odnosom. / Vodja, usmerjen k delu | C |
usmerjen k odnosom. . / . / stran 522 . / / | Vodja, | usmerjen k delu. Situacijske spremenljivke | C |
za uspešnost vodenja zelo pomembna postavka. | Vodja, | ki ga člani skupine spoštujejo in mu ne nasprotujejo | C |
treba uporabljati moči pritiska. In nasprotno, | vodja, | ki ga ljudje ne marajo, ki mu ne zaupajo, se | C |
opredeljeno z vsemi potrebnimi podrobnostmi. Ko daje | vodja | navodila, se lahko samo sklicuje na napisane | C |
standarde. Zapleteno delo pa zahteva, da ga | vodja | razloži z vsemi različicami in možnimi izvedbami | C |
stran 523 . / Moč položaja pokaže, koliko ima | vodja | legitimne nagrajevalne in prisilne moči.Če ima | C |
Najslabša situacija je v stolpcu 8, kjer ima | vodja | malo položajne moči, delo je preprosto in skupina | C |
je moč položaja majhna, mora k delu usmerjeni | vodja | uporabiti le ta način vodenja, če hoče sploh | C |
stanja v organizaciji. Ne moremo kar določiti, ta | vodja | je dober, ta pa slab. Lahko je namreč isti vodja | C |
je dober, ta pa slab. Lahko je namreč isti | vodja | v eni situaciji odličen, v drugi pa neuspešen | C |
skupine. Nadzorno vedenje se pojavi, ko | vodja | v glavnem uporablja enosmerno komuniciranje | C |
model vodenja (Hersey in Blanchard) Takšen | vodja | sestavlja, nadzira in kontrolira člane skupine | C |
vedenje označuje dvosmerno komuniciranje. | Vodja | posluša, spodbuja in priteguje člane skupine | C |
Direktivni način. | Vodja | daje jasne instrukcije in navodila za delo, | C |
vedno potrebuje navodila za delo, vendar ga | vodja | polagoma že lahko pripušča k samostojnemu delu | C |
lahko pripušča k samostojnemu delu. Pri tem mora | vodja | precej svetovati in pomagati, saj je odgovoren | C |
doseže samostojnost pri delu, je prav, da mu | vodja | dodeli delovne naloge in da mu preda ustrezen | C |
naloge in da mu preda ustrezen del odgovornosti, | vodja | mu torej prepusti, da sam odloča o tem, kako | C |
se morajo prilagajati različnim situacijam. | Vodja | mora pravzaprav stalno pregledovati stopnjo | C |
opravlja predvidene naloge. S primernim načinom | vodja | lahko tudi pomaga pri rasti usposobljenosti | C |
učinkovitosti vodenja kot stopnje, s katero | vodja | dosega rezultate, ki jih od njega pričakujejo | C |
1. Združevalni | vodja | je močno usmerjen tako k odnosom kot k nalogam | C |
2. Zadržani | vodja | je zelo skromno usmerjen tako k nalogam kot | C |
3. Zavzeti | vodja | je močno usmerjen k odnosom, manj pa k nalogam | C |
4. Prizadevni | vodja | poudarja usmerjenost k delovnim nalo gam, zelo | C |
najboljše vodenje. Poudarja pa, da mora uspešen | vodja | izbrati način vodenja glede na razmere in potrebe | C |
načine vodenja. Izzivalni način uporablja | vodja, | ki postavlja razmeroma visoke, izzivalne cilje | C |
bodo člani dosegli. Usmerjevalni način - | vodja | natanko pove, kaj od članov pričakuje, in jim | C |
pri izvajanju nalog. Svetovalni način - | vodja | se posvetuje s člani in jih sprašuje za mnenja | C |
je prijazen in razumevajoč do članov skupine, | vodja | z njimi ustvarja pozitivno delovno ozračje. | C |
smerjevalni način vodenja, ker se jim bo zdel odveč. | Vodja, | ki bi kljub temu nadaljeval tak način, bi najbrž | C |
manj zapleteno, so raziskovalci menili, da mora | vodja | prilagajati svoje vedenje strukturi teama.Tako | C |
model, nekakšno zaporedje pravil, ki naj bi jih | vodja | upošteval, ko bi določal obliko in vsebino sodelovanja | C |
sprejemljivosti odločitve pri članih teama. Da bi | vodja | prišel do najboljše odločitve, mora preučiti | C |
A1 / A2 / K1 / K2 / T | Vodja | odloča sam. Vodja povpraša za mnenje člane | C |
Vodja odloča sam. | Vodja | povpraša za mnenje člane teama, vendar odloča | C |
povpraša za mnenje člane teama, vendar odloča sam. | Vodja | se o intuiciji posvetuje s člani teama in jih | C |
o mnenju ter ga oceni, vendar odloči sam. | Vodja | in člani se sestanejo kot team in razpravljajo | C |
sestanejo kot team in razpravljajo o situaciji, toda | vodja | odloči sam. Vodja in člani se sestanejo kot | C |
razpravljajo o situaciji, toda vodja odloči sam. | Vodja | in člani se sestanejo kot team in razpravljajo | C |
člani teama? Informiranost vodje: Ali imam kot | vodja | dovolj informacij za dobro odločanje? Sestavljenost | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |