nova beseda iz Slovenije

vlak (301-400)


dišalo je močno po parfumu in po dobrem tobaku...      Vlak      je zažvižgal, in plinove svetilke pred kolodvorom  A
II      Vlak      je zažvižgal, vozovi so se stresli ter obstali  A
privzdignjena ženska krila in na železniški      vlak,      ki je prisopihal časih, zaspano stokajoč, in  A
pasu oškropljena, tam preko polja je stokal      vlak      in para se je spajala z nizkimi, sivimi oblaki  A
kolodvorom so se premikale črne postave semtertja ...      Vlak      je prihajal, in ropotanje koles in puhanje pare  A
besedo, a stisnil je ustnice ter se vrnil k oknu.      Vlak      je drdral po ozkem ovinku, in za par hipov je  A
opravičil sam sebe. S krepkim sunkom se je ustavil      vlak      in so se zableščale luči ljubljanskega kolodvora  A
O, da bi vsaj sonce sijalo!“      Vlak      se je stresel in ustavil; Matija je stopil na  A
govorili so v tujem jeziku. Čakal je skoro pol ure:      vlak      se je bil zamudil. Peron se je počasi pomikal  A
izrastek mesta, ali že morda okoliška vas, - in      vlak      je zažvižgal, kakor bi pozdravil ravnino, ki  A
mehkih žarkih iz njenih oči. Dolina se je ožila;      vlak      je hitel mimo zelene, mirne reke. Časih so se  A
družil se je z zadehlo sapo, ki jo je dvigal      vlak      kakor s sajastimi perotmi. Utrujen je bil  A
zaspano besedo, ne da bi pričakoval odgovora.      Vlak      je bil prispel na Semernik, odpočil si za minuto  A
V ČAKALNICI      Vlak      se je bil zamudil za celo uro.Sedeli smo na  A
peljem odtod vsaki teden in doslej je prihajal      vlak      redno tri četrt ure prepozno.Danes si je privoščil  A
vzduh mi je legel na telo in na dušo. Pustil bi      vlak      in čakanje pri miru, - toda v vsi okolici ni  A
sem, prašam vas, na te ožgane travnike? Celó      vlak      ima redno zamudo ...In zdaj si mislite, - tak  A
strogo, ustnice pa so bile krepko stisnjene ...      Vlak      je prišel, in ljudje so hipoma oživeli; zaspanost  A
se ji kolena tresla. . / . / stran 289 . /      Vlak      je stal komaj minuto in nato je hitel dalje  A
misel, nesrečnica, je rekla: ”Nikoli več!“      Vlak      se je bil sunkoma premaknil, voz je butnil ob  A
oči ter pogledal leno in temno okrog sebe.      Vlak      je zažvižgal z dolgim, zategnjenim zvokom; stali  A
otroka še tesneje k prsim. Kolesa so ropotala in      vlak      je hitel dalje po zapuščeni krajini.Sonce je  A
polovico života in odprl široko svoje temne oči.      Vlak      je drdral dalje in sončni žarki so goreli v  A
so se duri s težavo zaprle. Še preden se je      vlak      premaknil, je bil vzduh ob odprtih oknih težak  A
so te poslali. V kmetskem vozu te vlekli na      vlak,      potisnili na kola in te polmrtvo oddali v bólnici  A
jim grof že dve leti dolguje osem soldov od      vlak,      pa da imajo še težko raboto s kamenjem za grofovo  A
so mi oče ob odhodu kupili samo vozovnico za      vlak.      »Zdaj, ko ne boš gospod, ne računaj na nobeno  A
in da se boš moral sam preživljati. Tudi za      vlak      ti ne bodo mogli več dajati.Letina je bila slaba  A
že ob petih pospremili cesarja s pesmijo na      vlak.      Nič nam ni podaril, nič nam ni rekel  A
avgustu leta 1889 preselil na Dovje. Sedel sem na      vlak      ter se odpeljal sam, brez kakršnega koli spremstva  A
zavije v dim ter zatisne oči. Tedaj pa se ustavi      vlak.     »Grčava!« začuje se glas hripa vega kondukterja  A
sem po nesreči sedel . / . / stran 36 . / na      vlak      za Tolmin, je bilo precej huje, sto nepokristjanjenih  A
Kar reži se, šema. Jaz pa odidem na      vlak      pred vagoni, sedem v zakajeni kupe in šele sredi  A
danes.« »Odplujeva do letališča, tam pa na      vlak      in prek oceana!« »Ja.«   A
sedi na prvi tramvaj za Luno. Potem pa urno na      vlak      za Mars!Tam se nadihaj rdečega zraka, najdi  A
po kamenitih cestah, od nekje je privriskal      vlak.      Bolniki so molčali in so prisluškovali znanim  A
zamislil. Vse koprneče misli so se vpregale v velik      vlak      domotožja in so ga vlekle za svojim vročim hrepenenjem  A
enkrat videla, je zlahka dušila vse druge. O,      vlak      ji je hitel mnogo prepočasi, v srcu ji je rastel  A
‒ In spet je vriskal      vlak      po nedoglednih ravninah in je vihral po enoličnih  A
je postalo spet vse mirno. Pridrstil se je      vlak      rib.Ponirki so pogledali iz vode.   A
tja, vidita, da sta Tirtlja že zamudila, kajti      vlak      se je ravno jel pomikati. Komaj sta ga zagledala  A
samo sekiro in vrv iz koče in odšel po drva pod      vlak.     Mimo Metine koče je vodila steza do Podlipnikovih  A
druščino ni maral naleteti. Zato je zavil s steze v      vlak      in se spustil naravnost po strmini.Zakričal  A
do poznega večera, ko je odhajal železnični      vlak.      Okoli štirih stoprav je prišla Helena ‒ nekoliko  A
Zrakoplov pa vozi dokaj hitreje nego železniški      vlak.     Da je bil denar ukraden, to je dognana reč; saj  A
Čez polja se je vlekla črna kača, jutrnji      vlak,      in čez lepoto njiv metala gost dim. »Na Celovec  A
brez njega. Sama ni vedela, kako je prišla na      vlak,      kdaj je zavila v grapo in kdaj stopila v hišo  A
področju Borovnica-Verd. Razbili smo nemški oklopni      vlak,      potolkli štirideset Nemcev, dvanajst smo jih  A
ki so se najbolj pokazali ob napadu na nemški      vlak.     Ujete Nemce smo pa pod debelimi tepkami postrelili  A
Tiste konje, ki so jih njemu vzeli Italijani, je      vlak      povozil pri Bistrici.Tako ti nisi nič dobil  A
sta hotela iz vsakdanje radovednosti tudi na      vlak,      ki je imel vsak čas pripuhati na postajo, stopila  A
sta oba izginila za črnimi in ozkimi vrati.      Vlak      je zažvižgal in se odpeljal. Na poti proti vasi  A
pokazal s palcem nazaj v smer, kamor je odpeljal      vlak)      je piskal tudi zraven na svojo piščalko!« Orel  A
/ stran 140 . / Črna lilija 1 Tovorni      vlak      št. 1008 je peljal počasi proti Krasu.Teren  A
ji mogoče uiti, ni se mogoče iz nje izmotati.      Vlak      vozi že ure in ure in nje je vedno enako spredaj  A
navljalo že vso pot. . / . / stran 141 . / Kadar      vlak      obstoji na postaji, je takoj vse tiho, ali ko  A
odvrl kolesje. Dalje in dalje se širi ravnina,      vlak      puha počasneje in izdatneje.Krajina je neizpremenjen  A
ne zaloti in kaznuje? . / . / stran 142 . /      Vlak      je pričel voziti počasneje, sprevodnik je vstal  A
‒ Stroj je zopet zažvižgal,      vlak      se je pričel pomikati dalje in ženska se je  A
Povejte, kako je z vami!«      Vlak      se je pričel stresati in skakati po tirih, ženska  A
vrnem se!« Skočil je z voza, še preden se je      vlak      ustavil sredi razsvetljene postaje, zaprl vrata  A
bi pobegnila, od kod? . / . / stran 144 . /      Vlak      je odpeljal in on je stal zopet v vozu nasproti  A
Gledal je dolgo in molčal.      Vlak      je ropotal in drdral enakomerno dalje, kolesa  A
kapljic.’« Onstran poslopja prišumi in pripiska      vlak.     Vrata, nad katerimi stoji z belimi črkami zapisano  A
se je opravičil in šel počasneje na postajo.      Vlak      je bil že odpeljal, tudi tam je ni našel.   A
midva, kaj se zgodi potem! Morda trči tisti      vlak,      s katerim se bova peljala domov, z drugim, ki  A
očetje ‒ vse je čakalo na postaji. Priropota      vlak      z visokim orjaškim strojem, zašumi, zaprasketa  A
gorami. Možje in fantje, vsi pojo, in čeprav že      vlak      stoji, ne nehajo prej, dokler ni pesem končana  A
štirih in trinajst minut je priropotal osebni      vlak      iz Ljubljane in takoj zopet odide.Od druge strani  A
od Trsta sem in po levem tiru prihaja tovorni      vlak.     Že bi moral biti tukaj, ali najbrž ima zamudo  A
pisarni? Na drugem tiru puha in miruje osebni      vlak      iz Trsta in tik poštnega voza stoji njegov kolega  A
Nobenega posla nima več, vse je že odpravljeno,      vlak      še to minuto odide, Malič sklepa roke zadaj  A
Zdaj, hvala Bogu! je prišel prvi jutranji      vlak.     Štiri ure so pretekle od polnoči in petnajst  A
postaje, potniki hodijo pred peronom in stopajo v      vlak.     Slišijo se signali, ostri žvižg lokomotive, nje  A
Mirtič vozni listek in kmalu nato stopil na      vlak      in se odpeljal. Adjunkt je imel službo, tekal  A
drugo stran in tako, da ga ni videl. Ko je      vlak      odropotal, se je sklonil Mirtič skozi okno in  A
Ljubljani se je bilo treba presesti v dolenjski      vlak,      ki je odhajal čez kake pol ure.V njem je udaril  A
zaročenka Tinica, in blizu Grosupljega drči      vlak      skozi tunel in tam se je zgodilo nehote in nepričakovano  A
včasi zaškriplje in zaječi pod zatvornicami,      vlak      vozi vedno počasneje, izmed drevja se prikaže  A
želi srečno vožnjo in vprašuje, kdaj dospe      vlak      v Ljubljano, kdaj do tiste postaje, kjer službuje  A
pred postajo, dvoje, troje potnikov izstopi,      vlak      stoji črn, dolg in šumeč. »Kdaj se zdaj vidimo  A
se je tesno, kakor bi ne maral več od nje.      Vlak      že žvižga, oče spodbuja, da je treba vstopiti  A
zdi, pa čakajte ob desetih dopoldne na osebni      vlak.      Vas pozdravlja Gizela.«   A
strani ob šestih, in tedaj je prišla. Ko je      vlak      obstal na peronu, je pogledala krog sebe skozi  A
prostore, kupil vozni listek in tekel nazaj na      vlak      in k njej.S trenotnim pogledom sem ocenil njeno  A
Govorila je malo in čisto vsakdanje. Jutranji      vlak      je zaspala, zamudila, s popoldanskim se pripeljala  A
Čas bo!« je dejala. »O polnoči vozi tod mimo      vlak,      s tistim se odpeljete.Posloviva se!«  A
premisli, se mu zdi bolje, da ne stori tega.      Vlak      silovito ropota, ker vozi na eni strani mimo  A
in smehljajem, gotovo bi ga tudi z besedo.,      Vlak      pelje skozi predmestje.Tovarne na desni, tovarne  A
vile z napisi: Vladimira, Tinica, Planinka.      Vlak      vozi počasi in prehaja s tira na tir.Ljudje  A
On vzame težje, ona lažje.      Vlak      obstane. Izstopita, rineta se z gnečo skozi  A
Poišče palico in gre ž njo na kolodvor.      Vlak      je že prišel.Dana stoji pred kolodvorom in gleda  A
temne. Zadaj tam se širi ravnina in po njej drči      vlak,      dolg, silen vlak, ki pelje fante v neznane kraje  A
širi ravnina in po njej drči vlak, dolg, silen      vlak,      ki pelje fante v neznane kraje na vojsko. Lojze  A
tiho, če bi ne puhale in prskale lokomotive.      Vlak      stoji pred peronom na tretjem tiru.Vozovi, večji  A
Lojze poljubi ženo in skoči v vagon.      Vlak      se premakne počasi in sunkoma, stroj prične  A
in izgine mahoma v črnem in deževnem večeru:      vlak,      nemška pesem in živio. Spremljevalci se vračajo  A
tako v diru dve postaji naprej. Tam sedeva v      vlak      in se odpeljeva.Srečna sva, srečna in še enkrat  A
stran 102 . / STARA KORENINA Ko je obstal      vlak      na neznatni postaji, sem jo zagledal in takoj  A
španski bezeg, ki je ravno v največjem cvetu.      Vlak      je odropotal naglo naprej.Stopil sem od okna  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA