vid (401-500)

Kaj hoče s tem povedati? Da mi	vid	peša?Da se ne moreva več sporazumevati?	A
seznanim s člani kluba pričakovalcev: to je Peter,	Vid	in Tom.Vse so slišali.«	A
zase. »Počakaj, Peter,« se vmeša v pogovor še	Vid,	postaven dolgin s skodranimi lasmi, ki mu na	A
potrebovala informacije iz materialne sfere?« »	Vid	je goreč katolik,« mi prišepne Isi.»Prepričan	A
dan.« »Midva nisva na enaki idejni ravnini,	Vid,	« vzdihne Peter. »Mislim, da sva, samo določeno	A
semenom.« »Nehaj!« s spačenim izrazom zavpije	Vid.	»To ni več razprava, ampak blasfemija!«	A
vrste, vidva pa nakladata o angelu oznanjevalcu!	Vid,	v naši druščini si zato, ker toleriramo vsakogar	A
Vselej pridigajo, vselej koga spreobračajo.	Vid	je obseden s kozmično varianto Jezusovega rojstva	A
izbi posedajo kar na debeli preprogi Peter,	Vid,	Tom in Robi, ki vleče pipo in zakaja prostor	A
Peter je ves v ognju. »Ne, ne,	Vid,	« se razburja.»Nobene besede ni bilo pri bogu	A
« »Odkod nič?« se posmehne	Vid,	katerega oči imajo lesk obsedenca. »Od nikoder	A
negmotni sferi.« »Duhovni sferi,« ga popravi	Vid.	»Ne podiram svoje zamisli,« vztraja Peter.	A
katerem vama pripovedujem.« »Ni nič,« oporeka	Vid.	»Božja milost je.	A
daje dušo in nas tako počlovečuje.« »Pridigaš,	Vid,	« se huduje Peter.»Že vidim, da boš spet zatežil	A
mati.« »Božjem semenu, ne kozmičnem,« vztraja	Vid.	»Počakajte,« se spomni Peter in se ne zmeni	A
Mušica španiolska. Beda. Peter in	Vid	sta skoraj vedno v fazi.Ta dva še kavsata ne	A
morem pa razčleniti svojega stanja: odvzet mi je	vid,	sluh, otip in govor.Moral bi razčleniti svoje	A
bodo v njej razmnožili kakšni črvi ali molji.«	Vid	je zavaroval les pred mrčesom in zunanjost prevlekel	A
spomnila na Vida. Poklicala sem ga po džiesemu. »	Vid,	nisi mi dobro očistil omare,« sem začela bolj	A
bolj uživala v občevanju in očevanju obenem.	Vid	je komaj sledil Vidovemu plesu mojega telesa	A
presledkih šlo dalje: »Gaber - Mohor - Ožbej -	Vid	- Burga - Primož... doma sta še dva - so še trije	A
svetlinov in biserov, tako da pisana svetloba kar	vid	jemlje začudenim očem.Povsodi diši po kadilu	A
tujcih, zakaj spoštovani meščan in gostilničar	Vid	Čičigoj, imenitni predstojnik krčmarske zadruge	A
treba plačati le po en krajcar na leto. Oče	Vid	in drugi so ga nesli vsakega 30. septembra v	A
gostilničarja: »Je še kaj prostora v hlevu?«	Vid	Čičigoj mu je milostljivo prikimal in pokazal	A
danes je na steni v moji pisarni visel zemlje	vid	sveta, danes sem pa na to veliko papirnato krpo	A
zasvetili diamantni gumbi. Tudi ta lesk je jemal	vid.	»Ves dan že tavam po tem prostoru,« je nadaljeval	A
svetili kot sonce. Prelivajoče barve so jemale	vid	vsakokrat, ko je Kashmir White dvignil roke	A
Sikanje zraka in rdeča svetloba pa sta jemala	vid	in sapo udeležencem karnevala. Kashmir White	A
ljudje prav tako. Zlato in srebro je jemalo	vid	in ljudje so plesali in peli, kot bi bilo jutri	A
se je zadrl Pan Ter, ko je Vladimirju vzelo	vid	ob pogledu na sončno svetlobo. Pan Terjev obraz	A
Grofica ni ničesar videla, kajti vrag ji je vzel	vid.	Vse naokrog je razsajala grozna burja, da grofica	A
usodi svojega očeta? Jaz sem izgubil samo svoj	vid,	on pa ‒ glavo!« Slepi Milton se je oženil tretjič	A
vedno odneha.« Humboldt je razlagal kameleonov	vid:	»Posebnost vida te živali je v tem, da lahko	A
se je cesar Franc Jožef I. postaral in mu je	vid	opešal, si je kupil očala.Ker pa je bil, kot	A
zrcala so se bleščali, da je človeku jemalo	vid,	klopotec ju je prebujal sredi noči, vrabci pa	A
je nekaj zgodilo. Ko se mu je spet povrnil	vid,	se je spomnil, kdo in kje da je, ter spoznal	A
kot posebno čutilo, s katerim sodelujejo sluh,	vid	in voh.V svojem življenju sem aretiral več kot	A
ali pojem ali ne, moraš pa imeti zelo oster	vid,	« je resno odvrnil Jajček Srajček.Alica ni odgovorila	A
O, želim si, da bi tudi sam imel tako oster	vid	kot ti,« je obžalujoče pripomnil Kralj. »Da	A
vztraja, »in kdo bi si mislil, Da	vid	imaš oster kot nekdaj. Pa vendar jeguljo	A
Resno mislim, Holly, zaradi tebe bodo še ob	vid,	" jo je zbadal Danny.Tašča si je zadovoljna popravila	A
kjer ti ni nato nič več dišalo, in ti je jemalo	vid	in sluh?Tam je bila, če si bil kje zunaj, pot	A
izpopolnitve - kakor potrebujejo, recimo, oči	vid,	ušesa sluh in je zato za ta telesna dela potrebna	A
še bolj pa zaradi njih samih,23 kakor so	vid,	sluh, mišljenje in tudi zdravje in vse siceršnje	A
»Ne, ne vem za nobenega.« »Toda	vid	in vidne stvari potrebujejo nekaj, ali ne?«	A
»Kako?« »Čeprav je v očeh	vid,	čeprav jih hočem uporabiti in čeprav v njih	A
»Tako je.« »Tako sta	vid	in vidnost povita s plemenito vezjo, plemenitejšo	A
Jasno je, da vprašuješ po Heliju, bogu sonca.« »	Vid	pa je do tega boga v takemle razmerju.«	A
»V kakšnem?« »Ne	vid	ne organ, ki v njem biva in ki mu pravimo oko	A
»Zdaleč najbolj.« »Tudi	vid	je prejelo od sonca.Prelil se je od sonca v	A
»Tako je.« »Po drugi strani tudi sonce ni	vid,	temveč njegov vzrok.In zato ga vid gleda.«	A
sonce ni vid, temveč njegov vzrok. In zato ga	vid	gleda.« »Tako je.«	A
predmete mišljenja, to je sonce v vidnem svetu za	vid	in vidne stvari.« »Kako!	A
smo prej po pravici rekli, da sta svetloba in	vid	podobna soncu, nista pa sonce, tako moramo imeti	A
tako, kakor če bi slepim očem lahko vsadili	vid.	« »Da, to trdijo.«	A
odvrnitvi. Toda ni umetnosti, ki bi dajala ljudem	vid.	Sposobnost gledanja sicer obstaja, vendar ni	A
veljajo za slabe, a hkrati za pametne. Njihov	vid	ni slab, vendar morajo služiti grehoti.In zato	A
ljudi25 najprej vprašati razuma, kaj je prst,	vid	namreč nikoli ne pokaže prsta in hkrati njegovega	A
»In zdaj dalje! Ali	vid	dobro zapaža, da so prsti veliki ali majhni	A
»Vsekakor.« »	Vid	je potemtakem zaznal veliko in majhno, kakor	A
»Povzemi iz prej povedanega! Če enico27	vid	ali kak drug čut jasno dojame, potem ne pride	A
Pomisli samo na primer s prstom! Če pa	vid	hkrati z njo dojame tudi njeno nasprotje, tako	A
moč dojeti samo z mišljenjem, lahko primerjamo	vid,	ki poskuša gledati, kakor smo rekli, živa bitja	A
samo za posnemajočo umetnost, ki zadeva naš	vid,	ali tudi za tisto, ki se nanaša na naš sluh	A
siva snov, veliko močnejša od moje, je njegov	vid	vodila naprej od dejanskih črk in besed k matematičnim	A
ubogim, da jetnikom prinesem oproščenje in slepim	vid,	da zatirane pustim na svobodo in napovem leto	A
v supergo, oblito s soncem, izbrisalo nočni	vid.	Bil sem oslepljen, vendar se mi je zdelo, da	A
“Tale Ganeš? Tko se	vid,	kolk dons mularijo naučijo po šolah.Si pofentaš	A
kljub temu pribila: “Lej ga no, fanta, se mu	vid,	de je brihtna buča.” “Dobra gospa je,” je stari	A
počut, če ma okol sebe svojo družino in jih	vid,	de so srečn.Sej pravm, vsaka družina mora met	A
Sej to je tist. Noben od nas ne	vid	oblaka, razen našga fanta.” “Že v redu, ne si	A
Ni mi všeč tale taksist. Pride sem,	vid	vse te knjige, pa jih niti ne omen.Me zapros	A
ovčka, ki celo grozi s sankcijami. Primer:	Vid	Gregorač, geolog. 6.	B
daljnega začetka, tako daleč nazaj preprosto naš	vid	ne seže.Stvarna in duhovna arheologija nam razkrivat	B
muzike in zvonjenja pa ne sliši rad), dober	vid	in tudi okus se mu ne more odreči. Še bolj kakor	B
dobro vidi kakor podnevi. Še boljši kakor	vid	je mačkov sluh.Ni je morebiti živali, ki bi	B
znamenje, da dobro voha, zraven pa ima tudi dober	vid	in zlasti tenek sluh.Nekaj posebnega ima v tem	B
ga vodi največ čuda tenak sluh in tudi bister	vid,	nos mu pa pri tem ni v korist, ker tako slabo	B
odbijali od sneženih kristalov, da je jemalo	vid.	Obrnili smo se stran od hruške in po žilah nam	B
Poljskem, nikdar še ni tako daleč segal naš	vid.	»Pozor!« je zadonelo gromko povelje, sledil je	B
ozdravil njihov politični, kulturni in duhovni	vid,	si je moral služiti vsakdanji kruh in možnost	B
ne dela še česa drugega, tako, da je zdravil	vid	v dobesednem smislu besede, a ne komur koli	B
njene oči tu, v mojem čelu, kjer domuje notranji	vid.	Tu!	B
Težnost in milost, prev. Nataša Varušak in	Vid	Sagadin, Beletrina, Študentska založba, Ljubljana	B
nemškega vpliva nima posluha za slovenski glagolski	vid	(aspekt), bo to reč veliko lažje dojel prek	B
angleščine, bogato besedotvorje in glagolski	vid	poljščine in ruščine), hkrati pa je opustil	B
odpira in podpira zunanje čute, torej: notranji	vid,	notranji sluh, predvsem pa celovito in nedefinirano	B
tolaži. Blagor jezikom, ki imajo glagolski	vid,	blagor predvsem mojima jezikoma slovenščini	B
slovenščine in esperanta, ki imata glagolski	vid	in lahko z eno besedo izrazita razliko, ki se	B
je zlatil, da je v kristalnem ozračju jemalo	vid.	Sem in tja so se k pobočju med udobnimi terasami	B
Ničesar nisem čutil. Celo	vid	se mi je zdelo, da mi ne služi več kot prej	B
ostriti sluh, opazil sem, da tudi vonj, tudi	vid,	čudni občutki in slutnje in drugi čuti, za katere	B
nanaša na diskontinuirano zalogo, medtem ko se	vid	nanaša na topološki prostor; jezikovna operacija	C
aktualnega in odstranitev virtualnega, medtem ko	vid	določa čutno polje, ki ga vodi kvazidejanskost	C
ali še čim drugim. Zato je moj komparativni	vid	vedno razčlenjeval dvoje struktur, jih povezoval	C
ki je meso postala. // Se mrtvim bo povrnil	vid	/ žive pa odžejam / da slednjič se zategne nit	C
resni način dotakne Lepe Vide: "... in lepih	Vid	sploh ni bilo nikoli, / nikoli ne solz starcev	C
Glej, kakšen črn oblak!" Prav praviš,	Vid.	'- "In vohaš ta piš, ta vlažni zrak?"	C
"Potegnem jo iz rinke. Potem pa čakaš,	Vid.	Veslava na vse kriplje, zamah in nov zamah	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani