v (301-400)

in zapovedala, da jo moramo danes skopati in	v	bela oblačila obleči in na lovsko pojedino pripeljati	A
mislite, da ne bo znala sedeti med gospodo?	V	daljavi lovski rog.O, že prihajajo.	A
Ti, mutec, stopi za menoj. Lovski rog	v	daljavi.Jetničarka in Nemi hlapec odideta.	A
Črno steno mi staviš pred oči. Ako me pelješ	v	smrt, povej resnico.Smrti me ni strah.	A
Peljem te Bošnjakom, ki te zvečer popadejo in	v	temnem gozdu ... ARON Zadavijo.To bo, kakor	A
bo, kakor kmetič, ki da zanesti odvišno mačko	v	gozd.Ne, vitez Herič, ni še meni sojeno umreti	A
ARON Če mene izročiš Bošnjakom in pošlješ	v	smrt, boš zadavil potem tudi slabo žensko in	A
te je utrudil. To mine, ko zvečer zasiješ	v	Celju pred poslanci kralja Tvrtka.Bodi mi vedra	A
HERMAN Poslanstvo kralja Tvrtka nas čaka	v	Celju. Nocoj udarimo pečate na pergament, ki	A
čast in slava mi je prazna pena, dokler divja	v	tem srcu strast po maščevanju.On me je prezrl	A
Življenje je borba s kaosom. Kdor vlada, je	v	borbi s kaosom in v borbi z mrakom ni vesti	A
kaosom. Kdor vlada, je v borbi s kaosom in	v	borbi z mrakom ni vesti. BARBARA O, ti veliki	A
povej še enkrat, kdo ti je ukazal, da me vodiš	v	kopel? JETNIČARKA Meni ‒ nihče.	A
JETNIČARKA Saj pridejo. Ko se okopate, vas oblečem	v	bela oblačila ‒ in potem pridejo vsi k vam,	A
Mislim pa, da je. VERONIKA Meni je	v	duši tesno.On bi moral biti prvi tukaj, on ne	A
Na lovu skupaj, za mizo skupaj. Še	v	grob skupaj ležejo. VERONIKA Zakaj si rekla	A
JETNIČARKA Za Boga svetega! Tako sem rekla, da še	v	grob gospoda skupaj ležejo.Kaj je to hudega	A
Bojimo se jih pa le. Kar stopite naprej in	v	kopel.Na gradu godba.	A
Čaka vas velika sreča, gospa. In ko bodete	v	časteh, vas prosim, spomnite se včasi tudi mene	A
s sebe vso grenko preteklost in se povrnila	v	njegov objem presrečna, kakor sem bila, ko sem	A
Zavratno pa ne bom ubijal. JOŠT Zakujemo te	v	živi grob.‒	A
Zdaj grem po oblačila. Oh, kako bo krasna	v	belem oblačilu. Jetničarka odide.	A
JOŠT To plačaš s svojo glavo. Jošt plane	v	kopalnico.Herič postoji.	A
Herič zbeži. Pljuskanje vode	v	kopalnici. Tišina. Jošt Soteški pride.	A
njem visim navzdol in težka roka ta me vleče	v	brezno. Prideta Jetničarka z oblačilom in nemi	A
Jošt odide. Nemi hlapec gre	v	kopalnico in prinese zavito truplo Veronike	A
Herman in trije dvorjani. HERMAN Posvetite	v	obraz nesrečnici.Da, to je ona, nesojena družica	A
svetovja zvezd utrga drobna zvezda in se utrne	v	brezno, zakaj v sijaju njenih večjih sester	A
utrga drobna zvezda in se utrne v brezno, zakaj	v	sijaju njenih večjih sester ni bilo za njo prostora	A
Melhijorja, da jo pokoplje na posvečenem groblju	v	Braslovčah. Tudi naj stopi kdo nemudoma do Friderika	A
Braslovčah. Tudi naj stopi kdo nemudoma do Friderika	v	celjski stolp in mu obzirno z odlašanjem resnice	A
DVORJAN Ko sem hitim pod vrtnim drevjem, zadenem	v	mraku ob viseče truplo.Pogledam bolje: glejte	A
to je Joštov počrneli obraz ‒ in ob truplu ‒	v	pest skrčena desnica. HERMAN Sem vedel, da	A
zlomiš, Jošt. Tik za tvojo žrtvijo je tudi tebe	v	snop povezala ledena žanjica.Bil si mi dober	A
Bil si mi dober sluga, hvala ti. Prepeljite ga	v	njegov rodni kraj.A k Frideriku stopim sam.	A
A mi se dvignemo iz mračnih teh prostorov	v	življenje.V tem velikem prepiru z usodo smo	A
dvignemo iz mračnih teh prostorov v življenje.	V	tem velikem prepiru z usodo smo ohranili jasno	A
Duhovnik iz Siene ... ENEJA SILVIJ moli: ‒ ‒ »in	v	grehih me je spočela mati moja« ... ARON Zlo	A
tudi lepo stoji, al lepši cvedè tvojih lic roža	v	mojih očeh! NEŽKA malo nazaj stopi: Kaj	A
MATIČEK Tako je le, kadar nas žené enkrat	v	svojo mrežo ujamejo. NEŽKA Tiho bodi!	A
baronov. Po tem, ménim, boš vendar spoznala, da	v	celem gradu ni boljšega kraja za naju dva kakor	A
gradu ni boljšega kraja za naju dva kakor tukaj	v	sredi med baronom in gnádljivo gospó.Kadar gospó	A
bi on še tako zbrisan bil; al dota mora préd	v	aržatu biti. NEŽKA To je le!	A
Gospod Zmešnjava, prisrčni gospod! So	v	svate prišli?Vedó, da se bom ženil.	A
gradu, imenovano Marija Smrekarica? MATIČEK	V	treh letih sem tolikanj ženskih obrazov videl	A
obrazov videl; dobro vedó, da ni mogoče vseh	v	glavi obdržati. ZMEŠNJAVA Té nisi pozabil	A
In še danes! Hoče iti,	v	tem pride Nežka in zad obstoji. MATIČEK Naj	A
pamet in dober jezik. Vrže gvant, katerega je	v	naročju prinesla, na stol. Zdaj sama ne vem	A
Oh! Ti se boš možila in jaz ‒ jaz grem	v	Ljubljano! NEŽKA Zato ker se bom jaz možila	A
NEŽKA Zato ker se bom jaz možila, greš ti	v	Ljubljano? Kako je to zastopiti?	A
ne smem dalje misliti! ‒ Tiho, nekaj mi je	v	glavo padlo ‒ skozi mojo ljubezen, skozi vse	A
O daj mi jo! Kadar se bo moje srce	v	morju žalosti potopilo, tisti krat bo ta podveza	A
Ljubi moj, koliko jih imaš vendar? ‒ K Jerci	v	vas hodiš, za gnádljivo gospo na skrivnem zdihuješ	A
bo z mano. Nekaj časa sem je začelo vse vreti	v	meni; da le kako žensko zagledam, že mi srce	A
nepokojno. Al ne more drugače biti, zlasti pak	v	tem stanu. NEŽKA Vaša gnada, kaj zapovedó	A
Žužek ti je že tako povedal.	V	kratkem ti bom razložil, kar si moje srce vošči	A
Ljubezniva moja Nežka, pridi danes na véčer doli	v	borštek na konec vrta; kaj postavim, da ti bom	A
tako da ravno med njim in med Tončkom ostane.	V	tem času, kadar baron za stolom počene, se Tonček	A
gnádljivi gospe ena dobro besedo noter položila.	V	tem pak gnádljivi gospod pridejo; kaj je hotel	A
krancelc, iz belih in rdečih rož spleden,	v	rokah drži in pravi gnádljivi gospe: Vaša gnada	A
dekliči prosijo, da bi se smeli podstopiti z godci	v	graščino priti. BARON Kaj ti praviš, Nežka	A
Saj od te ceremónije nikdar ni bilo slišati	v	kranjski deželi. MATIČEK Pač, vaša gnada;	A
MATIČEK Pač, vaša gnada; lani pozimi, kadar smo	v	Ljubljani bili, sem večkrat v komediji bil;	A
pozimi, kadar smo v Ljubljani bili, sem večkrat	v	komediji bil; tak enkrat sem videl, da so z	A
neposajen, al za naprej bodo videli ‒ GOSPA	V	čem je ravno grešil, tega ne vem.Al tvoje jeze	A
BARON Bog obvari! MATIČEK	V	njegovih letih marsikateri ni pameten bil.	A
mora še danes, zdaj kmalu, brez vsega odlašanja	v	Ljubljano iti. Ti, Matiček, pusti kobilo napreči	A
bi še dalje naprej prišlo, da sem, postavim	v	nadlogi, v sili, preden sem tebe poznal, moj	A
dalje naprej prišlo, da sem, postavim v nadlogi,	v	sili, preden sem tebe poznal, moj angelček,	A
29 . / DRUGI AKT Lep cimer. Doli na dnu	v	alkófi stoji velika postelja.Na vsaki plati	A
stoji velika postelja. Na vsaki plati so vrata;	v	dnú tudi ena zraven alkófe in na drugi plati	A
iskre, vriskal je pak kakor jesihar. GOSPA	v	mislih: Kajpakda, Nežka! NEŽKA Sam zlodej	A
mislih: Kajpakda, Nežka! NEŽKA Sam zlodej je	v	tem fantu.Potem je naenkrat gor skočil in me	A
svoje botrice ne smem, bom pak tebe.« GOSPA	v	mislih: Pustimo, pustimo te norčije ‒‒	A
so po mojem kruhu lačni, tedaj je treba skrb	v	njih obuditi, da bi svojega lastnega ne zgubili	A
kri vre, se glava meša. Budalu sem pisemce	v	roko stisnil, da ga ima gnádljivemu gospodu	A
dal, da ima še danes neki zal gospod k njim	v	vas priti. GOSPA In ti se podstopiš tako laž	A
krivoritili z dolgim nosom. . / . / stran 34 . /	V	ti zmoti bo dan pretekel in Nežka ostane Matičkova	A
gospodu pusti vedeti, da boš danes na véčer	v	borštku nanje čakala. NEŽKA Ti meni to praviš	A
GOSPA Ti tedaj sam privoliš, da bo Nežka	v	borštu ‒ MATIČEK Kaj še!Bog obvari!	A
Bog obvari! ‒ Jaz le koga drugega	v	Nežkin gvant vtaknem in ga v boršt doli pošljem	A
le koga drugega v Nežkin gvant vtaknem in ga	v	boršt doli pošljem.Gospod bodo kmalu zraven	A
Bodo videli, kaj bo to za en špas. NEŽKA	V	moj gvant?Koga neki?	A
zdaj tukaj. NEŽKA Ta božček se meni prav	v	srce smili. GOSPA pred špeglom: Boš videla	A
ga pusté to pesem peti, vaša gnada. Jo njej	v	naročje položi. GOSPA Pak res; moji lasje	A
In le urno! GOSPA pesem	v	roko vzame: Kdo je naredil to pesem? NEŽKA	A
Le hitro! Gospa sedi, pesem	v	rokah drži in jo bere.Nežka za njo noter gleda	A
Men′ se smili, revež je. TONČEK Le ena je	v	stano zacelit to rano, to čutim, to vem! Al	A
godci pridejo, moj gospod ne sme vedeti, da si	v	gradu.Potlej mu bomo rekli, da na pismo čakaš	A
rekli, da na pismo čakaš in da si préd nisi	v	Ljubljano upal. TONČEK žalostno: Pismo že	A
NEŽKA Kaj za eno pismo? GOSPA Na prefekta	v	Ljubljano. NEŽKA Že! GOSPA Jaz sem se ravno	A
stran: Kaj bo z mano, kaj bo z mano! Steče	v	štibeljc in vrata za sabo zapre. DEVETI NASTOP	A
GOSPA Kaj za eno pisemce? BARON	V	katerem stoji, da ima danes nekdo k tebi v vas	A
V katerem stoji, da ima danes nekdo k tebi	v	vas priti ‒‒ Jaz voščim, da bi zlagáno bilo	A
/ . / stran 44 . / Tonček stol okoli vrže	v	štibeljcu. BARON Kaj je zaropotalo?	A
NASTOP Baron, gospa, Nežka, prinese gvant	v	naročju, vrata tja nasloni. BARON Le zame	A
ven pridi! TONČEK ven pride: Oh, Nežka,	v	kaj za enem strahu sem! NEŽKA Zdaj le pojdi	A
božjo voljo te prosim! TONČEK Oh, Nežka,	v	goreče brezno sem v stanu skočiti, da le njo	A
prosim! TONČEK Oh, Nežka, v goreče brezno sem	v	stanu skočiti, da le njo rešim. Skoči skoz	A
se moram namesto njega noter zapreti. Gre	v	štibeljc.Zdaj naj le vrata razbije, kadar hoče	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani