trenutek (201-300)

zavedel dvoma tiste trde roke, ki se je bila za	trenutek	omehčala na njegovem vratu.Molčal je, medtem	A
ves opojen od silnega presenečenja. In tisti	trenutek	se je spomnil vile med cipresami, kjer sta se	A
toka. Tedaj se je njemu zazdelo, da je prišel	trenutek,	ko lahko omeni njene roke, ne da bi to preveč	A
brezskrbno smehljale. Nobenega dvoma in bilo ta	trenutek	v njih, samo igrivost, ki se sproti poraja iz	A
poleg zadržane želje po ljubkovanju, ki si je za	trenutek	našla izhod, tudi vzgib hvaležnosti. Tako je	A
zdaj niso bile ne sivkaste ne rjave, ker tisti	trenutek	je bila v njih svetloba snega na Monte Baldu	A
da se morata vrniti, pa spet ljubke in čez	trenutek	obzirne, kakor se ni môč v nobeni šoli naučiti	A
porogljivo namuznila, ne da bi odgovorila. »Ti,« je	trenutek	zatem rekla in pokazala s kazalcem. »Bodi t	A
zmagoslavjem rekla in prikimala z glavo. Za	trenutek	se je zastrmel vanjo, in videti je bilo, da	A
stekla po gladkem asfaltu, ki se je že sušil.	Trenutek	zatem je pridržala korak, ujela ovratnik dežnega	A
obrnila glavo, ga je njen nagajivi nasmešek za	trenutek	pozdravil, potem pa se skril za ovinkom. Naj	A
Zamenjal je svinčnik.	Trenutek	zatem je vzel paličico iz mehkega oglja, ker	A
iz rok tirana, ta ljubezenska zmaga pa je ta	trenutek	spreminjala njegovo doslejšnje sprejemanje naklonjene	A
tesneje približeval. Zdolž mize pa se je tisti	trenutek	približeval debelušni kuhar in si otiral roke	A
usodo. Stopal je po temnem prostoru, a ta	trenutek	je temo odmišljal, ker je imel občutek, da je	A
splezalo ob steni proti nebu. Mesec pa je tisti	trenutek	risal biserno pot čez vse jezero in prav do	A
/\ .. stran 164 . \/ »In tvoja poroka?« je	trenutek	zatem rekel, kakor da ne sprašuje nje. »Moja	A
preprostega dejstva, da je v moških rokah. Čez	trenutek	pa so se njene ustnice vzdramile, in ona ga	A
rekel in zganil ramena. »Da vidiš, kakšen si ta	trenutek,	takó z mesečino na obrazu,« je zašepetala.»Kakor	A
dviga visečo tehtnico z ribami na pladnju.« Za	trenutek	je pomolčal. »In spet spati, zdaj v svobodnem	A
padala nizko dol k industrijski vasici. Ta	trenutek	je bilo naselje pod tovarniškim dimnikom odmaknjeno	A
stran 177 . \/ Morda ga je prav ta tisti	trenutek	prepričal, da je začel. »Ne vem, če je zgodba	A
Njene velike oči so odprte gledale kvišku. Za	trenutek	je imel vtis, kakor da je ona nemi sodnik, ki	A
ne pripovedovati več, si je rekel. A še isti	trenutek	se je vprašal, ali je prav, da Luciana ne sliši	A
krepkeje oklenila njegovega vratu; in tisti	trenutek	neodločnosti, ki mu je čez hip sledil odkritosrčen	A
žice in mučilnic. Kakor v odkritju je tisti	trenutek	videl, da bi človek tako lahko spet postal dober	A
Preprosto kakor onadva. In tisti	trenutek	je bil uverjen, da se bo zgodilo, da se je nekje	A
dva kristala iz strjene mesečine, in on je za	trenutek	pomislil, da je njeno telo na kamnitem oltarju	A
bila rešitev,« je zamrmrala. On pa se je tisti	trenutek	zavedel, da bi moral prej spremeniti družbo	A
.. stran 193 . \/ dala življenje; in tisti	trenutek	ga je prešinila omamna zavest, da je človek	A
Pomislil je na Luciano. Tisti	trenutek	mu je bila nekako oddaljena kot oseba, ki se	A
Mariu in o hipnotizerju; in v tisti luči so za	trenutek	izginile vse temne pege človeštva. Potem je	A
Sédel je in se odpočil. Za	trenutek	se mu je zazdelo, da se pelje na obisk in da	A
stoletja samo premožni, imenitni ljudje. In za	trenutek	jim je z vsem svojim bitjem zavidal rahločutne	A
»Zakaj ne bi prišla,« je vedro rekel, a za	trenutek	mu je bilo, kakor da se pogovarjata o neizvedljivih	A
nežno je pestoval harmoniko. Nikogar ni niti za	trenutek	pogledal in kar naprej, brez odmora je igral	A
čutila, da se on opira samo na eno roko, in tisti	trenutek	ga je podrla na prod.Tiščala ga je k tlom in	A
v priznanje srečne moške odvisnosti. In za	trenutek	so bile njene prsi potrpežljivo mehke in krotke	A
kako se je tekočina spet uravnala in je bilo za	trenutek	vse tiho; kakor da se bo v skrivnostnem mraku	A
je hotela odtegniti njenemu prijemu. A tisti	trenutek	je bil zmedeno top, tako da ni premaknil roke	A
njegovo roko s svojim licem, kakor da je ta	trenutek	njena dlan pretrda. »Mirko,« je spet rekla,	A
Kako da poprej tega nisem nikoli opazila?« Za	trenutek	je pomolčala. »Kot otrok sem ga najbrž res mórala	A
in zdelo se mi je, kakor da se bo nekaj vsak	trenutek	maščevalo nad mano.Potem je bil pomol ves svetel	A
glavo, da ne bi več tako strmela predse; a tisti	trenutek	se je Luciana sunkoma obrnila, mu vrgla roke	A
nepričakovanega očiščenja. In to spoznanje ga je ta	trenutek	navdajalo s silno željo, da bi Luciano prižel	A
posmeh vsem krvnikom. In ta zavest je bila kakor	trenutek	večnosti, ki je želel, da bi se ne nehala.Tedaj	A
»Boš?« »Hgm.«	Trenutek	zatem pa je rekla: »A ti boš ostal zmeraj potepuh	A
slekla, da bi se okopala, gaber pa je prav tisti	trenutek,	ko je za hip obstala na robu tolmuna, preden	A
tudi onadva že mrtva. Zaprla je oči in se za	trenutek	prepustila hrumenju in padanju, nato pa se je	A
pribočnik se je hitro odkotalil za njo. Nastal je	trenutek	popolnoma prazne tišine. - Kako, da	A
prikovana k eni sami misli, ki ga ne spusti niti za	trenutek?	...Čudno!	A
vzdih človeka, ki je po dolgi in mučni poti za	trenutek	odvrgel težko breme.Za tem vzdihom pa je prišla	A
domače hiše. Ta slika je tako živa, da se za	trenutek	zmede in da se mu celo zazdi, da je izgubil	A
se zamaje in pade na obraz v zeleno otavnico.	Trenutek	obleži popolnoma nepremično. „Kaj je	A
nekoč tekla gosta gnojnica. Obstal sem samo za	trenutek,	nato pa sem krenil proti polici nad hišo.	A
udaril z glavo ob pod. Toda obležal je samo	trenutek;	počasi se je pobral ter se postavil na noge	A
Pa ni! Vsak	trenutek	mi lahko stopi pred oči.Tudi zdaj.	A
gre mimo žive meje, zdaj je že v gozdu. Vsak	trenutek	se bo prikazala na Ponvici.Je že tu.	A
A ne zdaj. Čemu prehitevati	trenutek	ločitve! Oče molči.	A
odločno rekel. »Ni ga, čeprav sem ga videl še ta	trenutek.	Ta trenutek?	A
Ni ga, čeprav sem ga videl še ta trenutek. Ta	trenutek?	Ali je res mogoče, da je bilo to pred petnajstimi	A
In kaj je to ? Samo daljši	trenutek!	Pa vendar, koliko je bilo v tem daljšem trenutku	A
Zmeraj hitreje se bližava drug drugemu. Zadnji	trenutek	se ustavim pred zrcalom.In tedaj ga spoznam	A
- Moj pa maja.	Trenutek	tišine, da se čelo zmrači in se pogleda ločita	A
grušča, ki se zdaj vsiplje za njim. Še dober	trenutek	in že se od gostega in visokega vrbja, ki je	A
zgodilo tisto, kar se zgodi redkokdaj: prišel je	trenutek	zanosa, ki človeka poveliča, da stopi iz sebe	A
sredi noči potegnil drugam. Za njim je prišel	trenutek	blage, goste tišine, kakor bi bil kdo vso dolino	A
bi šel, pa se je ponovno vsedel. Toda samo za	trenutek,	kmalu je planil na noge in začel letati okrog	A
desnico in da drži v njej gorjačo. In še isti	trenutek	je iz te sramote švignila vanj junaška misel	A
gasit!« glasno bevskne Drejc, ne da bi se ozrl.	Trenutek	neprijetne tišine. Dragarica se okrene	A
sekunde so neskončne, kakor bi čas obstal.	Trenutek	popolne tišine.Nato poči oster strel.	A
zgubljeno gleda zdaj Bichija zdaj Tildico. Nevaren	trenutek.	Dragarica plane k Bichiju in seže po	A
Boris izgine in zapre vrata za sabo.	Trenutek	tišine. Obrekarica spusti roke ob sebi	A
V njem sedita Stane in komandant.	Trenutek	tišine.Nato se vse zgrne k avtomobilu, začne	A
široko razkoračen, z rokami v hlačnih žepih.	Trenutek	tišine in onemelosti. Stane se zgane	A
obraze, ki so onemeli v globoki žalosti, in za	trenutek	obstane; nato se okrene h komandantu in reče	A
Tildico. Drejc se suče na mestu in niti za	trenutek	ne odtrga od nje svojega pogleda. Patrulja	A
zasliši Borisov klic. Sova in Mali obstaneta za	trenutek,	nato zagledata Borisa, ki hiti navkreber, in	A
vzklikne z obupom in jezo. A se takoj pomiri, se za	trenutek	zamisli, s stisnjenimi pestmi potrdi svoj sklep	A
Tildica. »Zakaj?« zategne Sova v zadregi, za	trenutek	pogleda v cigaretni papirček in ga pogladi,	A
Tonetu, ki stoji pred njim. Ko telefonist za	trenutek	utihne, se razločno slišijo njegove besede:	A
čeljusti, kakor bi se pripravljal na spopad.	Trenutek	tišine. Težki koraki prihrumijo po lesenem	A
Strel odjekne.	Trenutek	tišine in onemelosti. Obrekarica dvigne	A
Boris udari z glavo ob pod in obleži. A samo za	trenutek.	Počasi se spravi na kolena, nato se z roko prime	A
divizija in italijanska divizija »Garibaldi«.«	Trenutek	tišine. Komandant se zravna in nadaljuje	A
glavo in se nagiblje nadenj, da bi ga lahko vsak	trenutek	pokrila in branila.Vse je tiho in mirno.	A
Tolminu, kjer se je učil za mesarja - se za	trenutek	ozre po izbi, nato pa po taktu polke zacepeta	A
svetlega, na čimer bi lahko obstale vsaj za	trenutek.	Pa niso našle ničesar.	A
in ga potem razgrnil po kamnu na sončni lisi.	Trenutek	je postal, potem pa se je vlegel na posteljo	A
prekinil farovški Sultan s svojim tenkim laježem.	Trenutek	nato so v veži zaškripali podkovani čevlji in	A
Zinkinem životu, mu je zastal korak. Toda samo za	trenutek.	Naglo je skočil pod cesto, kakor bi se mu vnelo	A
psica Rina pri vsem nadzorstvu vendarle ujela	trenutek	za greh, je gospodična Tina obupno vila roke	A
kaj. V tilniku čuti silno zavoro, to je težek	trenutek,	kar takole obrniti glavo, majčkeno tudi ramena	A
slišite, plačam, reče in mu je že naslednji	trenutek	žal. Kosmata, robata rabljevska postava tam	A
kakor bi hotela tista mesena gmota v prsih vsak	trenutek	skozi kožo ven.Poropotala sta po vratih in sprejel	A
elegantne. Za oči ni mogel natančno reči, niti tisti	trenutek	niti kdaj pozneje jih ni videl dobro, ni si	A
najbolj prepričljiv, najbolj razumen korak tisti	trenutek,	edina možna odločitev.Dve uri ni mogel stati	A
pravilno usmerjen snop sončnih žarkov. Prišel bo	trenutek,	znenada, ko bo vsak v tej dvorani najmanj pričakoval	A
v tej dvorani najmanj pričakoval, prišel bo	trenutek,	ko se bo znašel nesrečnik v ognju, na vse strani	A
nebo razprlo, dan razmaknil, čas zganil. To je	trenutek,	ko se nikjer nič ne zgodi, tak trenutek, ki	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani