Ker ljubezen, ki mu je doslej potrjevala zavest zmage nad ničem, je zdaj ob Luciani prinašala kakor milost nepričakovanega očiščenja. In to spoznanje ga je ta trenutek navdajalo s silno željo, da bi Luciano prižel k sebi, se spojil z njo, obenem pa je nerazsodno želel, da bi bil že daleč in bi hrepenel po bližini njenega telesa, ko se vzpne na prste, da bi ga objela. In čutil je, kako ga prevzema nemir odhoda, obenem pa si je vneto zatrjeval, da bo ostal in jo jutri presenetil, ko se bo vračala z dela.