prihodnost (101-200)

lepa, res lepa, toda Bog vedi, kaj nama dodeli	prihodnost!	“ Ofelija je izpustila njegovo roko.	A
Ofelija, v lepe kraje, kamor naju kliče še lepša	prihodnost.	Izbral sem tebe, ker mi je ukazalo srce ... kljub	A
senca in v tistem trenutku se mu je zazdela	prihodnost	tako temna in žalostna kakor preteklost.	A
zadene? Kar je bilo, je bilo -- pa veselo v	prihodnost!	... To pa tarna in joka in medli ... kaj si je izmislila	A
ali vsaj njen dobršen del; in zapravil svojo	prihodnost,	zapravil jo popolnoma, če se nemudoma ne rešim	A
stopila . / . / stran 156 . / z moškim korakom v	prihodnost.	Kje stojiš in kje stoji tvoja vrsta?	A
je zdaj najin cilj, Matilda, vsa lepša najina	prihodnost	--“ Za hip so se zasvetile njegove oči; ali	A
spomlad poročila, in namenil sem ti prav lepo	prihodnost.	Živela bi prijetno drug poleg drugega, uvaževala	A
mučeništvu objokaval tudi svoje trpljenje in svojo	prihodnost	... Listal je dolgo, bral je, naposled je zalučil	A
je na tihem zaskrbelo. V svojih načrtih za	prihodnost	dotlej namreč ni upošteval okolnosti, da bi	A
človek svobodno zlekne in ogreje. Narisal je	prihodnost	svojo in svoje družine v jasnih in krepkih črtah	A
večnost! Ne zmeni se ne za preteklost, ne za	prihodnost,	za sedanjost najmanj.Zato ne pozna strahu, ne	A
se vzbuja naš narod, dviga se, napreduje - in	prihodnost	je njegova.“ ”Ko bi vstal ta ali oni, ki je	A
je prijetno in mislim, da je že blizu tista	prihodnost	... tista prihodnost, Hanca, ko bova živela veselo	A
mislim, da je že blizu tista prihodnost ... tista	prihodnost,	Hanca, ko bova živela veselo za gorami.In kadar	A
stopala počasi po stopnicah. ”Mate, velika je še	prihodnost	pred teboj in sam Bog vedi, kaj boš še vse dosegel	A
bilo vse lepo in jasno, kakor na dlani. Vsa	prihodnost	je bila že ustvarjena, samo poseči bi bilo treba	A
poseči bi bilo treba. Zdaj sem posegel in kje je	prihodnost?	Megla je pred mano in strah me je.“	A
”Vrneš se ...“ ”Ali daleč je	prihodnost	...“ Klanec se je izlil v široko belo cesto	A
ljudmi ... Ali časa je še veliko, daleč je še	prihodnost	in dokler je ne doseževa, si moja kakor si,	A
donaša časti; vse svoje lepe misli sem hranil za	prihodnost	...Začetek je bil to, samo pokusil sem malo, kakšno	A
nikamor; pa zbogom svet in ti sama mi boš vsa	prihodnost	in vsa čast!“ Hanca se je prestrašila.	A
posegel v tiste jasne višave, kjer je čakala	prihodnost	v vsej svoji lepoti.Toda glava je klonila, misli	A
jaz vem, kakšen bo konec? Kdo je pogledal v	prihodnost?	“ In začutil je s strahom in srdom, da se	A
tisti čas?“ Takrat sta govorila -- v čudovito	prihodnost	so frfotale pisane sanje in obema je bilo prazniško	A
spominjal na preteklost, kaj šele bi mislil na	prihodnost!	Ne smeš zdaj misliti drugega, nego da te imam	A
je bilo deset let. Dovršil je ljudsko šolo in	prihodnost	se mu je odpirala.Najboljši učenec je bil v	A
na to stran, v preteklost, in na ono stran, v	prihodnost,	vsemu, kar je bilo kdaj lepega in svetlega in	A
plahost? Vesela je preteklost, še veselejša je	prihodnost!	Komaj zazvoni iz daljave resnobnoveseli šentklavški	A
poštarju, da se zmeniva ... Tu se gré za našo	prihodnost	...“ Sedel je na šepav stol in se začel oblačiti	A
ne more zgoditi ...“ ”Kaj ne veruješ v najino	prihodnost,	Marta?“ ”Seveda vérujem vanjo, ampak v tvoje	A
ni potreba, temveč samo delati in tako pride	prihodnost	sama, ne da bi se bil človek mučil z upanjem	A
To pridigaš in to veš. Mene pa narodova	prihodnost	čisto nič ne briga in zato mi je edino vprašanje	A
so ga učitelji ter so mu prerokovali slavno	prihodnost.	Kajti vedeli so, da je častiželjnost lestev do	A
močjo ... On, pameten kakor je bil, je gledal v	prihodnost;	videl je, da bi bil večen ta boj, da bi se ponavljal	A
so mu dragi kakor otroci in da gleda v njih	prihodnost	s skrbljivim, očetovskim očesom.Lep gospod je	A
in tihi; nekateri so verovali v svojo sončno	prihodnost,	drugi so zaupali v svoj vsakdanji kruh.Vse pa	A
preteklost, ne skrb za sedanjost, ne misel na	prihodnost.	S svobodnim očesom sem pogledal nanjo, ki sem	A
obrazov ni razločil. Ali je preteklost, ali je	prihodnost;	ali so sanje, ali je senca daljnega, resničnega	A
misli, kipeče iz svetle zdanjosti v svetlejšo	prihodnost.	Kolikor daleč se je spominjal, nikoli ni živel	A
življenje, skrbi in izkušenj polno, in miren up v	prihodnost.	Mračilo se je; sedel je ob oknu in je držal	A
pričakovanje. Kamor je pomislil, povsod se je odprla	prihodnost,	polna žarke svetlobe, da mu je trepetalo srce	A
človek z iztegnjeno roko; tako blizu, kakor	prihodnost,	polna svetlih žarkov, brez teme in žalosti.	A
letovanjem v Nici in v Ostendu sem skrbela za tvojo	prihodnost.	Denar, ki sem ga razsipala jaz, sem nalágala	A
je zakoprnelo z vernim upanjem v veličastno	prihodnost.	”Tudi jaz sem vedel, Tinka, tudi jaz sem	A
pred sabo te hočem gledati! Zakaj ne zaupaš v	prihodnost	kakor zaupam jaz?Sladak je ta večer in jaz hočem	A
srečo, kakor je zdaj, moje misli pa gredo v	prihodnost.	Povedal sem ti, in ti nisi bila nič žalostna	A
njem življenje, bujno cvetoče, glasno šumeče v	prihodnost.	Debeli zdravnik je videl njegova zardela	A
toliko bolj jasno je videl v preteklost in v	prihodnost.	Stal je globlje, toda bolj trdno je stal nego	A
ne pravijo ne tako ne tako; pokazala bi šele	prihodnost.	Ali je škodljiva?	A
”Takrat, o! Mlad, sam - kaj	prihodnost?	Zdaj: gospod župnik! - klobuk do tal!	A
daljava, naj se ozre človek v preteklost ali v	prihodnost.	Vsake sanje so porojene iz nezadovoljnosti, iz	A
mladost je bila v njem, moja sedanjost in moja	prihodnost,	vse, kar znam in premorem -- skratka, moje življenje	A
posebno natankega stališča; kadar pa se gre za vso	prihodnost	-- in z mojo prihodnostjo je zvezana v nekolikem	A
Boljše je posebno za mladega fanta, ki ima	prihodnost	pred sabo, da nima s takimi ženskami ničesar	A
Človek pa mora skrbeti v prvi vrsti za svojo	prihodnost	in misliti mora tudi na svoj narod, ki ima toliko	A
to lepo zemljo tam doli; mlad sem bil in lepo	prihodnost	sem imel pred seboj.Kaj bi se dalo tam vse napraviti	A
urah razložil po resnici, kako si mislim svojo	prihodnost.	Omenil sem ji celo, da se mislim ženiti, kadar	A
žalostna je pač usoda njega, ki misli na svojo	prihodnost	in na prihodnost naroda svojega ... Toliko sem	A
usoda njega, ki misli na svojo prihodnost in na	prihodnost	naroda svojega ... Toliko sem čutil že takrat	A
neveselih dni, kadar sedi pri vinu in upa v	prihodnost.	Od začetka je bila družba nekako lesena,	A
ali je bila samo praktična želja, z ozirom na	prihodnost	in na domovino?-- Resnično mislim, da se je	A
spominjal, po tistih časih, ko nisem še mislil ne na	prihodnost	in ne na blagor domovine, hrepenenje po tistih	A
seboj, težki in počasni bi bili moji koraki v	prihodnost.	Ali bi živel od ljubezni?	A
/ . / stran 264 . / ”Na kakšno materialno	prihodnost	sploh ne mislim, gospodična!To se pravi, ne	A
gospodična! To se pravi, ne mislim toliko na svojo	prihodnost,	kakor na prihodnost naroda in domovine, ki imata	A
mislim toliko na svojo prihodnost, kakor na	prihodnost	naroda in domovine, ki imata obadva toliko sovražnikov	A
sramote rečem, da bi bil dal tedaj zanjo svojo	prihodnost	in tudi prihodnost domovine.Nikoli je nisem	A
bil dal tedaj zanjo svojo prihodnost in tudi	prihodnost	domovine.Nikoli je nisem ljubil bolj nego tedaj	A
najbrž še pred menoj. Tam pred menoj je bila	prihodnost	in jadrno je vozil lahki voz.In moja prihodnost	A
prihodnost in jadrno je vozil lahki voz. In moja	prihodnost	je bila lepa, vitka in fina, sladkooka, beloroka	A
preteklost mu je za petami neprestano; lepa	prihodnost	se smehlja in se umika ... Strah me je bilo	A
njeno roko ... Kam bežite, vozovi, kam bežiš,	prihodnost	moja?... Takrat so za hip postali vozovi, zahrskali	A
pred vas polagam svojo preteklost in svojo	prihodnost	...“ Smejala se je, ali njene oči so bile ljubezniv	A
hotel na domovino, na svojo veselo in zaslužno	prihodnost,	toda vzdignilo se mi je v grlu kakor stud.Ne	A
imel opravila z ljudmi; zdaj sem sam s teboj,	prihodnost	mi je vesoljnost in kar je, je zame samo bilo	A
govorí o strahovih. Komaj sva kdaj mislila na	prihodnost	in kadar sva govorila o nji, so bile najine	A
okoli naju, ko vidiva preteklost in slutiva	prihodnost	in ko je cilj tako blizu, kakor nama ni bil	A
”Brez vere!“ Glej, zasanjala sta	prihodnost	in sta sanjala brez vere; vstajenje sta praznovala	A
kdo v tistem hipu naglas razodel vso žalostno	prihodnost.	Kakor da bi bile same sanje, tako so minili tisti	A
ostal na ustnicah in ni izginil ... Odprla se je	prihodnost,	vsa lepa in radosti polna, polna sladkih skrbi	A
vse svoje življenje, videla ja preteklost in	prihodnost.	Videla je, kako teče, majhna in slabotna za vozom	A
tam se je bližalo nekaj velikega, črnega -	prihodnost.	Tako ji je gledalo v lice prokletstvo življenja	A
je bila pot in od daleč se je svetilo mesto,	prihodnost	se je svetila kakor sama sveta nebesa.Tako so	A
vzdignilo prazniško belo poslopje, vsa lepa	prihodnost	se je zasvetila v žarečem popoldanskem soncu	A
drhtele rože, -- in kakšna krasna, čudovita	prihodnost	pred očmí ... A zdaj se prikazujejo prezgodnje	A
Upanje?	Prihodnost?	-- Saj ni bilo življenje -- klavrno, brezkončno	A
poje iz zemlje -- ali je preteklost, ali je	prihodnost?	Ali je večnost?	A
Grivar, kakor da bi odgovarjal skriti misli. ”V	prihodnost	do konca!“ ”Po križpotih!“ je smehljaje in	A
bila rešitev in je bilo novo življenje, vsa	prihodnost	je bila tam... Stopili smo, toda glej	A
knjige, v suhe črke, da si izžuli iz njih solidno	prihodnost,	- takoj kažejo z zasmehom nanj.A da bi se jaz	A
pišem verze, kadar se mi ljubi? Napravim si	prihodnost	že sam, dovolj solidno in brez njih ...“ Božičevka	A
je moj smoter? Izgubim se, uničim, to je moja	prihodnost	...“ Zopet se je pripravil, da začne študirati	A
sam boš njihova mati in njihov oče in edina	prihodnost	...“ Govorila je zmerom bolj počasi in z muko	A
sam boš njihova mati in njihov oče in edina	prihodnost	...“ Izprva sam ni mogel natanko razumeti mogočnega	A
toplote, iz ljubezni in upanja spletene. Vsa	prihodnost	je bila en sam dolg in svetel praznik; med Božičem	A
resnega trenotka, v katerem se imá odločiti	prihodnost	in usoda naše mile domovine ...Na licih vaših	A
človeka, ki je nastopil lepo službo in gleda v	prihodnost.	Jaz pa nisem prijeten fant, nisem pošten rodoljub	A
spodoben človek in službe mi ni mar in tudi v	prihodnost	ne gledam. Odkod je zapihal veter, ki me je	A
žalostinke ... Čudna znamenja - nič dobrega ne hrani	prihodnost!	...“ K župniku je prišel mizar in se je odkril	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani