nova beseda iz Slovenije

postava (201-300)


»Taka je postava življenja!« »Postava,      postava,      naj bo, če je, ampak je krivična.Ah, takole  A
»Kako si grob!« »Taka je      postava      življenja,« je bolj deklamiral kot govoril Trpotec  A
vstal in še enkrat mrmraje ponovil: »Taka je      postava      življenja!« Medtem pa Alena ni razmišljala  A
Medtem pa Alena ni razmišljala, kakšna je      postava      življenja, in se ni srdila na moške.Njo je le  A
obraz, temni valoviti lasje, temne oči, vitka      postava      in vedno eleganten, v lepi srajci s kravato  A
dovršena, kjer je bilo treba polna, drugje vitka      postava,      zaradi katere je baje marsikdo hodil v našo  A
- pa tako blatni! - to je vsa njegova sloka      postava,      to so njegove dolge roke, ki mu tako čudno visijo  A
iznenada planila sključena, do kože premočena      postava      - kakor da sta jo z združenimi močmi pahnila  A
ji je oslepila oči in jo zadela v teme. Neka      postava      je od strani pohitela k njej.Veronika si je  A
»Veronika ...« Na postelji zleknjena      postava      se ni nič zganila.Če ne bi bilo rahlega dviganja  A
spet nekaj leze,« je trudoma iztisnila ležeča      postava,      toda z očmi ni niti trenila. »Kje?«   A
Ozrl se je, in res se je že bližala poševna      postava      v belem bluzonu in črnih hlačah.Resnik se je  A
in mehkem ležišču ... In glej, za njimi visoka      postava      ... Njen mož ...  A
kakor kača plazila proti njima temna človeška      postava.     Če bi bila vsaj malo previdnejša in bi ne bilo  A
postaral. Nekdanja zajetnost je izginila, dolga      postava      se je sključila, lasje pobelili, obraz še bolj  A
Oglasil se ni nihče; Tonetova široka, silna      postava      pa se je krčila in tresla od razburjenasti.  A
mirno je bilo, le zdaj pa zdaj je šinila temna      postava      ob hišah in izginila v kakšno vežo; zaspano  A
kakor mrlíčeve; njena dolga, nekoliko upognjena      postava,      njeno nerodno, nemirno kretanje, njen tenki  A
odkrijemo? Kakšna kretnja, kakšen glas, hoja,      postava,      - vrag vedi, to je vendar naš dobri znanec   A
srečno završili. Nato se je dvignila dolga      postava      in ocvrla na ražnju nekega slovenskega literata  A
dolga, v rjavo, do pet segajočo suknjo ogrnjena      postava      s sila širokim, nizkim klobukom in s črnimi  A
prejšnjih časih, o svoji nekdanji ljubici. Njena      postava      je bila tenka in vitka, njen obraz ovalen in  A
pa pride mimo tiho in počasi -- polna ženska      postava      v črni obleki, z mehko zibajočimi se ledji,  A
bolestno. Ta obraz, ta sklonjena, onemogla      postava      jasno kaže vse, kar je prestal Veján v zadnjih  A
Bil je človek blizu šestdesetih let.      Postava      še ni bila posebno sključena, kakor bi se dalo  A
tistem hipu skoči na tla zavaljena, tenkonoga      postava,      prerije se z izvanredno spretnostjo skozi množico  A
ki je kanil s tvojega čela, je tvoj - to je      postava!     Ne bom prosil postelje, ki sem jo sam postlal  A
posegel bom po kruhu, nič ne bom prosil! To je      postava      in pravica.Vi pa primite za žlice, ne bodi vas  A
je, brez zlobe - zakaj njegova je pravica in      postava!     « Tako je govoril Jernej.  A
je sad? - to mi zdaj povej! Katera posvetna      postava      in katera božja zapoved je naredila, da nimam  A
zasmejal. »Jernej, tako je naredila posvetna      postava:      Jernej bo zidal hišo, in kadar bo dozidal: gospodar  A
na gnili stelji. Tako je naredila posvetna      postava.     Božja zapoved pa je naredila: trpi krivico, Jernej  A
nič ga ni bilo sram! - Kje je zdaj pravica in      postava,      to razsodi, župan!« Župan je namršil  A
Jernej, preden je izpregovoril. »Kaj je to      postava      in pravica?« Župan se je razjezil.   A
beseduj o pravici in postavi - kaj je pravica in      postava,      kaj so te reči hlapcu in kaj ga brigajo! -   A
»To je pravica!« »To je      postava!     « »Ampak še to mi povej, učenjak in župan  A
za vbogajme, za pravico gre! Če je človeška      postava      in božja zapoved, da mi ukaže:Zdaj, ko si dodelal  A
Šalander!« je rekel Jernej. »Ali je to človeška      postava      in božja pravica?« »Tako ste ga slišali  A
In Šalander je odgovoril. »Človeška      postava      je in božja zapoved, da hlapec ubogaj svojega  A
hlapec ubogaj svojega gospodarja! Ampak tudi je      postava,      nikjer zapisana, povsod veljavna, in tudi je  A
polja. Ti, ki si delal - tvoje je delo: to je      postava!     Našel bom pravico, dodeljena mi bo; če mi je  A
mladi moji, nedolžni, povejte mi, če je to      postava      in pravica!« Otroci so se čudili, nato  A
modro gledaš: kako je v tej pravdi pravica in      postava?     Kako po tvojih mislih, neoskrunjenih?«   A
»Bom. Veliko je sodnikov na svetu,      postava      pa je samo ena!« »Prav nič ne boš opravil  A
nikoli ni nič opravil, kaj šele, če je pravica in      postava      na gospodarjevi strani!Star si, lahko bi to  A
belem dnevu okraden, pravice oropan! Tvoja      postava      je v mojem srcu in tvoja obljuba, tvojo besedo  A
hudodelstva. In vse je bilo temno, strašno - vsa črna      postava,      dolgi brki v obrazu, globoki in raskavi glas  A
kadar se je bližala od daleč nerazločna moška      postava      - toda zavil je človek v stransko ulico, Bog  A
bili pobotali brez sodnika. Ali posegla je vmes      postava,      ki terja povsod svoj delež, tudi tam,kjer ji  A
Tolažil me je: ”     Postava      je kakor pajek, ki prede svoje mreže od plota  A
pomeni krpica, ki jo človeku našije posvetna      postava.      Namenil sem se bil zatrdno, da se uklonem  A
stvar na svetu. Ubijal si in kradel, če razsodi      postava,      da si ubijal in kradel.Če postava po obili večerji  A
razsodi postava, da si ubijal in kradel. Če      postava      po obili večerji zadremlje, si nedolžen, čeprav  A
Lep fant je Rado Milovanović; krepka, velika      postava,      zdrav obraz, nedolžne, plave oči in svetli lasjé  A
seženj višje. Prikazala se je za trenotek temna      postava,      ki je takoj zopet izginila v ozadju. Svetilka  A
nekoliko minut se je on dvignil; njegova široka      postava      je obsenčila skoro vse okno. Takrat sem vzel  A
zazvení struna pod prstom ... Vitka, valovita      postava      se je kretala mirno in mehko, zdelo se je, da  A
”Ampak zdaj je tukaj, gosposka je ukazala,      postava      je taka, in kam bi z njim?To je vprašanje, za  A
žalosten, župnik pa ga je tolažil: ”Taka je      postava      od vekomaj: stari gredo, mladi pridejo. Trideset  A
dolgo pomislil, nazadnje je rekel: ”Taka je že      postava      in zapoved v meni, da me nese korak tja, kjer  A
jaz sem prišel z njimi, zakaj taka je v meni      postava.     “ Najmlajši Potnikov se je sklonil nižje,  A
posebno kadar se je ogrnil v véliki ornat. Njegova      postava      je bila sicer majhna, toda zeló široka.In trebuh  A
ni mislil. Zapazil je nenadoma, da je njegova      postava      jako neokretna, dà, če se natančno preudari  A
v svojem potrtem srcu. Od nekdaj pa je taka      postava      na svetu, da se pesem porodi iz ljubezni in  A
ni srečal človeka; zakaj taka je v Ljubljani      postava,      da bodi kristjan v krčmi, ne na cesti, kadar  A
kakor bi se bal, da stopi vsak čas prédenj dolga      postava,      do petá zagaljena v belo rjuho, in izpregovori  A
brezdomovinec in tako. To je tudi pravičnost in je      postava,      da se navdušujejo nekateri prej, drugi pozneje  A
zaškripala kaka vrata in tesno zavita, sključena      postava      je hitela čez cesto. Matičevka je stopila  A
razríto postelj. Nenavadno dolga, koščena, nerodna      postava      se je polagoma izgubila v ohlapno obleko, na  A
jima mudilo nikamor. Drobna, svetlo oblečena      postava      gospodične Helene se je skoro skrivalapod Slakovim  A
obstal kakor okamenel. Njegova drobna, suha      postava      se je zdela še manjša in še bolj koščena, tenka  A
naposled on ni bil bogvekakšna karikatura. Njegova      postava      ...Ne, oprostite!  A
na cesti; tupatam se je prikazala sključena      postava      ter se izgubila v stransko ulico. Šumelo je  A
ustnice debele, brada ozka, vrat dolg in žilav, a      postava      koščena, nerodna; naj se je oblekel kakorkoli  A
katerih se je tu pa tam premaknila nedoločna črna      postava.     Moji koraki so odmevali dolgočasno po kamenitih  A
njim, ko se je zibala samo še nejasna, črna      postava      po slabo razsvetljenih ulicah. ”Bog vas živi  A
Goste obrvi so mu segale skoro do oči, njegova      postava      je bila široka in plečata; hodil je, kakor da  A
časih je stopila iz kake veže tesno ogrnjena      postava      ter izginila za oglom.V dolgi razdalji so dremale  A
preroštvo pa v Ninive in Babilon - tako je      postava      in ukaz.Dokler bo ležala dolina šentflorjanska  A
odhitel navzdol proti vasi. Njegova velika, temna      postava      se je prikazovala na ovinkih vedno nižje, dokler  A
je bila oblečena vsa v črno. Vitka, klasična      postava      se je zibala v mehkih valovih; čelo so obkroževali  A
vaše govorjenje, vaša gestikulacija, potem      postava,      obleka itd., in naposled: vaša služba!- Ne zamerite  A
licih in v moje koščene, mrzle roke ... Njegova      postava      je bila krepka; v polnem, rdečem obrazu je bilo  A
malo neokretne koráke. To je še močna, koščena      postava,      a kdor pogleda obràz, mu je čudno pri srcu.  A
večer. . / . / stran 19 . / Majhna, suhotna      postava,      upala lica, redka, ščetinasta brada.Slivarju  A
skozi okno in takrat je prišla mimo lepa ženska.      Postava      vitka, visoka; pod bujnimi, rdečimi lasmi čisto  A
Lojze pa se je zasmejal. ”O,      postava      je, pa še kako natanka!Bral sem, da je šla zadnjič  A
srce natanko narobe, kakor posvetna šega in      postava.     Za lepo dejanje so me lasali, za greh so me božali  A
je moje srce motilo, zakaj posvetna šega in      postava      je nezmotljiva. Rajni Luka Jeran, ki je zdaj  A
Tako je rekel gospodar. Zakaj      postava      delavcem je taka: drugim boš točil vino mladosti  A
bil nikoli. Ampak kdo bi se prerekal, če je      postava      taka, da nalože človeka na voz, če mara ali  A
Pojdi! -- in so me naložili. Zakaj taka je pač      postava      na tem svetu.“ Temno je pogledal župan, čudna  A
Temno je pogledal župan, čudna se mu je zdela      postava.      Navsezadnje pa je zavzdihnil in je rekel:   A
zavzdihnil in je rekel: ”Zares je nadvse čudna ta      postava,      ali kdo bi se prerekal s postavami?Gospôda jih  A
je blagodušno smehljal in je rekel: ”Taka je      postava,      kdo bi se prerekal?“ Župan pa je govoril  A
premišljeval birič; nazadnje pa je vprašal: ”Ali je      postava      taka?“ ”Postava je taka, kdo bi se prerekal  A
”Ali je postava taka?“ ”     Postava      je taka, kdo bi se prerekal!Ni ji treba, postavi  A
ozrl ter se nasmehnil. ”Brez zamere, župan;      postava      je naredila!“ Tako so šli in so prišli skoraj  A
je rojen, v Prisojnico pristojen, tako pravi      postava!     Izpusti!“  A
-- Prisojniški pa ga je zavrnil: ”Kakor bi      postava      ukazala in kakor bi pismo velevalo, tako bi  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA